IZ SODNE PRAKSE O ARARNIH SKUPNOSTIH

 

  1. V povezavi s Sodbama Upravnega sodišča št. I U 2294/2011 z dne 4. 12. 2012 in št. I U 2278/2011 z dne 5. 3. 2013

Jedro:

Stališče, po katerem so člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti upravičeni za uveljavljanje pravic na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic le v primeru, če so njihove premoženjske pravice v agrarni skupnosti ob njeni ponovni vzpostavitvi tako po obsegu kot tudi po vrsti enake (identične) premoženjskim pravicam, ki so jih imeli člani nekdanje agrarne skupnosti ob podržavljenju, krši pravico iz 33. člena Ustave.

Opomba:

Smisel ZPVAS je poprava krivic povzročenih z nacionalizacijo.

  1. Sklep Višjega sodišča v Ljubljani VSL sklep II Cp 1536/2013 z dne 10.07.2013

Jedro:

Postopek za vrnitev premoženja članom agrarne skupnosti je bil sprožen, vrnitev lastninske pravice na predmetnih nepremičninah pa je zahteval tudi pravni naslednik zapustnika. Pravilna uporaba materialnega prava narekuje razdelitev spornih vrnjenih nepremičnin po ZD in ker je zapustnik brez dedičev, postanejo nepremičnine last Republike Slovenije.

Opomba:

Zelo pomemben judikat, ki spreminja dosedanjo zelo vprašljivo sodno prakso, po kateri če nihče od dedičev ni bil član AS, premoženje pa je bilo zahtevano nazaj, omenjeno premoženje pridobi občina, katera je dolžna plačati nujni delež.

Za prakso to pomeni, da v primeru, če se bodo dediči preveč kregali glede višine nujnega deleža, lahko član, ki tega ni zmožen plačati enostavno izstopi iz članstva, premoženje pa ne gre občini, temveč RS, katera pa ne plača nobenemu dediču nujnega deleža.

  1. Sodba in Sklep višjega sodišča v Ljubljani VSL sodba in sklep II Cp 1076/2014 z dne 01.09.2014

Jedro:

Zastaralni rok v odškodninskih zadevah prične teči z dnem, ko oškodovanec izve za škodo in tistega, ki je škodo povzročil. Tožeča stranka je za škodo izvedela takrat, ko je bil zahtevek za vrnitev posamezne parcele v naravi pravnomočno zavrnjen. S tistim dnem je tožeča stranka pridobila pravico zahtevati odškodnino na podlagi 10. člena ZPVAS. Zastarani so zahtevki o katerih je upravni organ odločil pred več kot petimi leti.

Opomba:

Gre za prvi primer odločitve višjega sodišče v zvezi z zastaranjem zahtevka za odškodnino za nevrnjeno premoženje AS. Ker obstajajo tudi drugačna pravna mnenja glede rokov, bo vsekakor prej ali slej prišlo do odločitve o tem na Vrhovnem sodišču, do česar pa bo poteklo še nekaj let.