Stališča ZPASS glede ZAS

Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije

Delovna skupina za pravna vprašanja

Ulica Milana Bajca 3

5271 Vipava

 

Republika Slovenija

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Dunajska cesta 22

 

1000 Ljubljana

POROČILO O STALIŠČIH

DELOVNE SKUPINE ZA PRAVNA VPRAŠANJA

–        glede ključnih vprašanj iz dopisa številka 024-54/2012/1 z dne 27. 8. 2012


 

Delovna skupina za pravna vprašanja pri ZPASS je na seji z dne _ sprejela naslednja stališča glede ključnih vprašanj iz dopisa številka 024-54/2012/1 z dne 27. 8. 2012, ki ga je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje naslovilo na ZPASS.

 

1) Posli, ki presegajo redno upravljanje

 

Pri upravljanju in gospodarjenju s premoženjem, ki je v solastnini ali skupni lastnini članov agrarne skupnosti, pogosto prihaja do težav, ker je potrebno soglasje vseh solastnikov oziroma skupnih lastnikov. Zakon o dopolnitvi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS-F) je za določene posle sicer olajšal sklepanje, ker je za njihovo veljavnost potrebno zbrati soglasja več kot treh četrtin članov agrarne skupnosti glede na njihove solastniške deleže. Kljub temu pa bi bilo po mnenju DSZPV potrebno proučiti, ali bi dosedanjo ureditev dodatno zrahljali. Stališče DSZPV je, da:

–        se za posle, ki presegajo redno upravljanje in so tudi v javnem interesu, zniža potrebna soglasja za veljavnost pravnega posla na dve tretjini članov agrarne skupnosti glede na njihove solastniške deleže,

–        se za posle, ki presegajo redno upravljanje in so v interesu ostalih članov agrarne skupnosti, določi, da so le-ti veljavni, če je zanje pridobljeno soglasje več kot treh četrtin članov agrarne skupnosti glede na njihove solastniške deleže.

 

DZSPV predlaga, da se prouči možnosti sklepanja poslov s tričetrtinsko večino glede:

–        pridobivanja gradbenega dovoljenja,

–        odtujitev in obremenitev nepremičnega premoženja.

 

2) Omejitev lastninske pravice v zasebnem interesu

 

Kot že navedeno v prvi točki, je stališče DSZPV takšno, da bi bilo zaradi racionalnejšega upravljanja s premoženjem v agrarnih skupnostih potrebno omogočiti, da ima večina članov agrarne skupnosti možnosti razpolagati s premoženjem, ko doseže soglasje več kot treh četrtin članov agrarne skupnosti glede na njihove solastniške deleže. Večina agrarnih skupnosti ima veliko število članov, kar pomeni, da bo posel, ki bo presegal absolutno kvalificirano večino treh četrtin članov agrarne skupnosti glede na njihove solastniške deleže, težko v nasprotju z interesi agrarne skupnosti, prav tako pa so možnosti za neke nemoralne ali protipravne posle minimalne ali praktično nične. Velik problem pri upravljanju s premoženjem v solastništvu ali skupni lastnini je, da člani agrarne skupnosti in solastniki sploh nimajo interesa glede tega, kako se posli vodijo, zato je potrebno takšno neaktivnost onemogočiti, saj zavira razvoj agrarnih skupnosti. Še vedno pa obstajajo možnosti, da se argumenti manjšine v primeru preglasovanja preverijo v kakšnem nepravdnem postopku ali upravnem postopku, če bi bilo to nujno potrebno, vendar le v primeru, da član izrecno in pisno nasprotuje nekemu poslu pred sklenitvijo in iz točno določenih razlogov, ki jih lahko preveri sodišče ali drugi upravni organ.

 

3) Domneva solastniških deležev pri skupni lastnini

V splošnem je potrebno izhajati, da drobitev deležev v agrarnih skupnostih ni zaželena. Sicer pa je mnenje DSZPV, da se lahko postavi izpodbojno zakonsko domnevo, da so deleži skupnih lastnikov enaki. Pred takšno ureditvijo pa je potrebno preveriti dejansko stanje po agrarnih skupnostih – ali takšna domneva odraža dejansko stanje.

 

4) Problem dedovanja

Problemi z dedovanjem so različni. Trenutno so DSZPV znani naslednji problemi:

–        plačila visokih nujnih deležev,

–        plačila visokih stroškov postavitve sodnih cenilcev za oceno premoženja agrarne skupnosti,

–        nerazumna dolgotrajnost postopkov pri sodiščih,

–        neupoštevanje članskega imenika s strani sodišč,

–        fiktivno drobljenje idealnega deleža v skupni lastnini na več dedičev.

 

5) Obdavčitev agrarnih skupnosti

Stališče DSZPV je, da je potrebno omogočiti, da postane agrarna skupnosti pravna oseba in da ima korporativni način upravljanja. Če se člani agrarne skupnosti odločijo za takšno delovanje, bi morala biti obdavčitev minimalna, ker so tudi prihodki agrarne skupnosti minimalni. Če pa se člani odločijo za delitev premoženja in postanejo ali ostanejo lastniki na skupnosti, pa naj se jih obravnava kot običajne lastnike.

 

6) Ponovno odprtje roka za vzpostavitev agrarnih skupnosti

DSZPV podpira odprtje roka za vzpostavitev agrarnih skupnosti. Ker so bili postopki glede vzpostavitve agrarnih skupnosti in vračila njihovega premoženja tako normativno kakor tudi praktično izredno komplicirani, je potrebno z zakonom omogočiti, da se poleg vzpostavitve novih agrarnih skupnosti omogoči tudi vračilo premoženja.

 

7) Agrarna skupnosti kot pravna oseba

Po mnenju DSZPV bi morala zakonodaja predvideti delovanje agrarnih skupnosti kot pravnih oseb, ki bi imele način upravljanja podoben društvu. Natančne rešitve glede upravljanja pa je potrebno podrobno proučiti in ga osnovati na podlagi starih pravil, po katerih so agrarne skupnosti delovale v preteklosti.

 

8) Ostala pomembna izhodišča za pripravo zakona

DSZPV priporoča, da se prouči možnost posebne ureditve glede zastaralnega roka pri vlaganju odškodninskih zahtevkov za nevrnjeno premoženje agrarnim skupnostim, saj se v praksi dogaja precej zapletov pri izbiri dolžine zastaralnega roka.

 

Deleže, ki jih je pridobila občina kot lokalna skupnost, je potrebno v večji meri vključiti v efektivno uporabo članom agrarne ali vaške skupnosti, saj občina nima naravne pristojnosti za tovrstno upravljanje s premoženjem.

 

V Kopru, dne 10. 12. 2012

Obravnava na UO ZPASS

V Ljubljani, dne 10. 12. 2012

 

Vodja DSZPV

Matjaž Andrejašič