Spoštovani člani AS,
v nadaljevanju je celoten predlog zakona o agrarnih skupnostih. Prosimo, da besedilo temeljito proučite in nam čim prej sporočite svoje pripombe in predloge na: info@agrarne.si. Javna obravnava se je začela 24. dec. 2014, predloge je potrebno zakonodajalcu poslati v roku 45 dni, torej do 7.2. 2014, ZPASS pa potrebuje tudi nekaj časa za usklajevanje predlogov.
——————————————————————————————————————————————————–
Datum: 24. december 2013
Javna obravnava
PREDLOGA ZAKONA O AGRARNIH SKUPNOSTIH
I. UVODNA POJASNILA IN OBRAZLOŽITEV
1. Osnovne informacije
Čas javne obravnave: 45 dni od objave na E-demokraciji.
Odgovorna oseba: Andrej Hafner, vodja delovne skupine za pripravo zakona, Kontakt: as.mko@gov.si, 01 478 9058 (tajništvo Službe za pravne zadeve MKO).
Dosedanje sodelovanje zainteresirane javnosti:
– 3 javne predstavitve osnovnih izhodišč Predloga zakona o agrarnih skupnostih: Hrpelje, 9. 10. 2013; Rateče, 22. 10. 2013 in Lukovica, 24.10 2013;
– v delovno skupino za pripravo zakona so vključeni predstavniki agrarnih skupnosti (Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije);
– več delovnih sestankov s predstavniki agrarnih skupnosti iz različnih krajev Slovenije.
2. Opis problematike
Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje smo prejeli več pobud za spremembo zakonodaje, ki ureja področje agrarnih skupnosti. V prejetih pobudah je bil največkrat izpostavljen problem upravljanja in razpolaganja s premoženjem članov agrarnih skupnosti, ki je v solastnini ali skupni lastnini večjega števila oseb (so primeri agrarnih skupnosti, kjer je več kot 300 solastnikov). Poleg omenjenega ključnega problema pa so bile večkrat izpostavljene še naslednje težave:
– procesna sposobnost agrarnih skupnosti v upravnih in sodnih postopkih;
– statusna organiziranost agrarnih skupnosti;
– nerešeni dedni postopki in posebna ureditev dedovanja;
– davčni status agrarnih skupnosti;
– članstvo v agrarnih skupnostih;
– občina kot »nenaravni« član agrarnih skupnosti, in druge.
V skladu z Zakonom o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 79/98 – odl.US, 56/99, 72/00, 51/04 – odl.US, 87/11) (v nadaljnjem besedilu: ZPVAS), katerega glavni namen je bil ponovna vzpostavitev agrarnih skupnosti, se je v večini primerov ponovno vzpostavljenih agrarnih skupnosti premoženje vrnilo v obliki solastninskega deleža (solastnina), v posameznih primerih pa tudi kot skupna lastnina neposredno članom agrarnih skupnosti. Po ZPVAS se je namreč premoženje vračalo tistim, ki jim je bilo odvzeto, torej članom bivše agrarne skupnosti in ne agrarnim skupnostim.
ZPVAS nima določb o upravljanju in razpolaganju s premoženjem članov agrarnih skupnosti. Upravljanje s premoženjem v solastnini ali skupni lastnini ureja Stvarnopravni zakonik (Uradni list. RS, št. 87/02) (v nadaljnjem besedilu: SPZ). Skladno s SPZ pa je za posle, ki presegajo redno upravljanje potrebno soglasje vseh solastnikov oziroma skupnih lastnikov, kar pa v praksi ni izvedljivo. Pri tako velikem številu (so)lastnikov je praktično nemogoče dobiti soglasje vseh in s tem zadostiti SPZ. Dodatno težavo pa predstavlja nedosegljivost velikega števila solastnikov. To povzroča, da omenjena lastnina postaja »mrtva«, saj z njo ni mogoče razpolagati, niti primerno upravljati. Tako agrarne skupnosti ne morejo pridobiti gradbenega dovoljenja, odločbe o poseku, ustanoviti služnosti, sklepati pogodbe s tretjimi (zlasti: najemne in zakupne pogodbe), itd.
Leta 2011 je novela ZPVAS (Uradni list RS, št. 87/11) uzakonila izjemo od SPZ, tako je mogoče o poslih, ki presegajo redno upravljanje in so v javnem interesu, ker zagotavljajo boljše gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, sprejeti odločitev le s soglasjem več kot treh četrtin članov agrarnih skupnosti glede na njihove solastniške deleže. Omenjeni posli so taksativno našteti v 11. členu ZPVAS: gradnja gozdne in protipožarne infrastrukture, gradnja kmetijskih in gozdnih objektov, agrarne operacije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, sklenitev zakupne ali najemne pogodbe in sprememba rabe nepremičnine. Omenjena novela je le delno rešila prej navedeno problematiko, saj v praksi pridobivanje tako velikega števila soglasij članov za posamezne posle (tudi do 600) še vedno predstavlja veliko oviro. Poleg tega ugotavljamo, da izbor poslov ne zadošča dejanskim potrebam po upravljanju z zemljišči.
Ker gre pri urejanju agrarnih skupnosti za izjemno zahtevna pravna in vsebinska vprašanja iz delovnih področij različnih ministrstev, je bila ustanovljena medresorska delovna skupina za pripravo predloga zakonske rešitve problematike agrarnih skupnosti (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarsko tehnologijo in razvoj, Služba Vlade RS za zakonodajo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Pravna fakulteta, Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije). Delovni skupini pomagajo tudi zunanji pravniki.
3. Analiza dejanskega stanja agrarnih skupnosti v Sloveniji
V okviru delovne skupine je bila opravljena Analiza stanja agrarnih skupnosti v Sloveniji[1], na podlagi katere ugotavljamo, da agrarne skupnosti obsegajo 77.486,47 hektarjev zemljišč, kar predstavlja 3,67 % celotne površine Republike Slovenije. Skupno se v registrih agrarnih skupnosti vodi 638 agrarnih skupnosti, število članov v posamezni agrarni skupnosti pa se giblje od 3 do 513. V povprečju ima agrarna skupnosti 33,95 članov. Večina agrarnih skupnosti ima površine od 15 do 300 hektarjev. Največje agrarne skupnosti so Stara Fužina – Studor, Trenta in Čezsoča.
4. Osnovna izhodišča novega Predloga zakona o agrarnih skupnostih
Na tem mestu na kratko predstavljamo ključne rešitve novega zakona. Zakon želi odgovoriti na aktualne probleme agrarnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: AS) ob upoštevanju ustavnih omejitev lastninske pravice in veljavne zakonodaje:
– Pravna (statusna) oblika AS: z novim zakonom se »okrepi« in zakonsko regulira vloga AS kot družbe civilnega prava, gre za t.i. premoženjsko skupnost fizičnih in pravnih oseb, ki preko organov AS skupno upravljajo in razpolagajo z nepremičnim premoženjem. Gre za posebno – lex specialis ureditev upravljanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem (izjema od SPZ). AS tudi po novem predlogu ne bo pravna oseba, premoženje ostane v lasti oseb, katerim je lastnino vrnil ZPVAS.
– Namen AS in temeljna načela: Namen AS je trajno zagotavljanje boljšega gospodarjenja s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, skupno uresničevanje interesov (povezovanje) prebivalcev na podeželje, ohranjanje poseljenosti podeželja in običajev na podeželju (razvoj podeželja). AS deluje po naslednjih temeljnih načelih: avtonomnost, temeljni akt, načelo nedeljivosti premoženja, prepoved opravljanja pridobitne dejavnosti, omejitev delitve presežka.
– Članstvo v AS: člani AS so lahko samo solastniki oziroma skupni lastniki nepremičnega premoženja (član=solastnik/skupni lastnik). Zakon predvideva tudi pridružene člane, ki jih potrdi AS na občnem zboru in ki imajo v primeru prodaje solastniškega deleža posameznega člana AS predkupno pravico pri nakupu.
– Organi AS, njihove pristojnosti in način odločanja: občni zbor, upravni odbor, nadzorni odbor in predsednik AS.
- Občni zbor (sestavljajo vsi člani): sprejme statut, odloča o poslih, ki presegajo redno upravljanje s premoženjem (npr.: oddajanje parcel v najem, ustanovitev stvarne služnosti, pridobitev gradbenega dovoljenja, prodaja stavbne parcele itd.), imenuje in razrešuje predsednika AS in njegovega namestnika, odloča o volitvah članov upravnega in nadzornega odbora, sprejme letni programu dela in finančni načrt idr. O poslih, ki presegajo redno upravljanje občni zbor odloča z večino glasov članov glede na deleže. Pri odločanju na občnem zboru ima vsak član pravico do števila glasov sorazmerno z velikostjo njegovega deleža na premoženju. Pri skupni lastnini se domneva, da so deleži enaki.
- Predsednik AS je zakoniti zastopnik članov AS v postopkih pred upravnimi, sodnimi in drugimi državnimi organi ter pri sklepanju pogodb s tretjimi osebami. Predsednik AS opravlja svoje naloge na podlagi sprejetih sklepov organov AS ter v okviru letnega programa dela in finančnega načrta AS, ki ga sprejme občni zbor. Če predsednik AS prekorači svoja pooblastila, je za obveznosti nasproti tretjim osebam solidarno odgovoren z vsem svojim premoženjem, članom AS pa za povzročeno škodo v skladu s splošnimi pravili odškodninskega prava. Predsednik AS je predsednik upravnega odbora. Predsednik AS ima svojega namestnika, ki ga nadomešča v času njegove odsotnosti oziroma zadržanosti.
- Upravni odbor odloča o poslih rednega upravljanja s premoženjem in izvršuje sklepe občnega zbora (letni program dela).
- Nadzorni odbor nadzira delo predsednika AS in upravnega odbora ter o tem poroča občnemu zboru.
– Preglasovana manjšina (overrulled minority): Vsaj 1/10 članov AS glede na deleže ima pravico pred sodiščem izpodbijati sklepe organov AS, ki so bili sprejeti v nasprotju z zakonom (temeljnim aktom) ali dajejo neupravičeno korist enemu ali več članom oziroma drugim osebam v škodo AS. Gre za varstvo manjšine.
– Skupni račun in denarna sredstva: Denarna sredstva iz naslova upravljanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov AS in drugih virov se zbirajo na skupnem računu. Z denarnimi sredstvi upravlja predsednik AS v skladu s sklepi organov. Denarna sredstva se lahko uporabijo za plačilo stroškov in obveznosti AS, za razvoj AS (npr. žičnice, ureditev gozdnih prometnic, planine, žage, itd.) ter tekoče delovanje AS.
– Odgovornost članov AS: Predsednik AS je dolžan nasproti tretjim osebam poravnati obveznosti AS iz denarnih sredstev na računu AS. Če sredstva na računu ne zadoščajo za poravnavo obveznosti v celoti, zakon predvideva deljena odgovornost članov, kar pomeni, da vsak član AS odgovarja za obveznosti AS v višini, ki je enaka njegovemu deležu na nepremičnem premoženju.
– Omejitve v pravnem prometu pri upravljanju in razpolaganju s premoženjem AS:
- Razpolaganje s solastniškim deležem člana: član AS prosto razpolaga s svojim solastniškim deležem. Pri prodaji imajo predkupno pravico upravičenci po naslednjem vrstnem redu: vsi člani agrarne skupnosti, član/solastnik, pridruženi član, fizična oseba, ki ima stalno bivališče v občini oziroma krajevni skupnosti, kjer leži AS, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS za Republiko Slovenijo. Omejitve se predvidevajo tudi pri sklepanju drugih pogodb.
- Razpolaganje z nepremičninami kot celoto (načelo nedeljivosti premoženja AS): premoženje, ki je v lasti članov AS, se načeloma ne sme fizično deliti (to pomeni, da se posamezne parcele ne smejo prodajati), razen v primerih odtujitve stavbnih zemljišč, zemljišč, namenjenih za gradnjo javne infrastrukture, vseh zemljišč v primerih prenehanja AS ter prodaja na podlagi odločbe državnega organa.
– Posebna ureditev dedovanja premoženja člana AS: Premoženje člana AS lahko deduje samo en dedič. Premoženje člana AS se v primeru, da je več dedičev istega dednega reda, deduje po naslednjem vrstnem redu:
- dedič, ki izkaže interes po sodelovanju v agrarni skupnosti in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči;
- dedič, ki ima stalno prebivališče na območju občine oziroma krajevne skupnosti, kjer leži agrarna skupnost. Če je takih več, imajo prednost tisti, ki se usposabljajo ali so se usposabljali za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti. Ob enakih pogojih ima prednost sorodnik iz bližnjega kolena pred sorodnikom iz oddaljenejšega kolena. Če je več takih ima prednosti tisti, ki ga predlaga upravni odbor;
- dedič, ki ga določi sodišče. Sodišče pri tem upošteva zlasti: oddaljenost stalnega prebivališča od kraja agrarne skupnosti, usposobljenost za opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti ter mnenje AS;
Član lahko z oporoko nakloni premoženje le eni osebi. Če oporočitelj razpolaga s premoženjem v nasprotju s tem pravilom, pride do dedovanja na podlagi zakona.
– Prehod na novo ureditev:
- Dedni postopki: Premoženje AS se je skladno z ZPVAS in ZDen vračalo tistim osebam, ki jim je bilo odvzeto, kar pomeni, da so v zemljiški knjigi v veliki večini še vedno vpisane osebe, ki so mrtve, neznane, itd., zato bodo morala sodišča skladno z novim zakonom po uradni dolžnosti – ex offo izvesti postopke dedovanja (kot pozneje najdeno premoženje), le tako bomo imeli v zemljiški knjigi vpisane »žive« osebe in s tem bodo znani člani AS.
- Ponovna registracija AS: AS se bodo morale »preoblikovati« (uskladiti temeljni akt in izvoliti organe v skladu z novim zakonom) in ponovno vpisati v enotni register agrarnih skupnosti, ki ga bo upravljalo MKO. Predvideva se tudi večji nadzor upravnih enot nad delovanjem AS, in večja javnost delovanja preko registra (npr. javnost zapisnika občnega zbora).
Šele ko bodo izvedeni postopki dedovanja in bodo AS preoblikovane v skladu z novim zakonom, se bodo zanje lahko uporabljale določbe novega zakona.
– Prenehanje AS: AS preneha na način, da se preoblikuje v pravno osebo s soglasjem vseh članov ali z razdelitvijo premoženja s soglasjem vseh članov.
– Posebna ureditev za zamejce: Postopki vračanja premoženja agrarnim skupnostim v zamejstvu (Italijanska republika) še niso končani, zato s spremembo zakona uvajamo drugačno ureditev, po kateri se premoženje, ki je bilo odvzeto agrarnim skupnostim v zamejstvu, vrne na agrarno skupnost kot pravno osebo. Takšna ureditev je dopustna saj so omenjene agrarne skupnosti v Italijanski republiki lahko nosilke pravic in obveznosti, postopki vračanja premoženja še niso končani, prav tako je izpolnjen pogoj meddržavne vzajemnosti.
5. Pravna teorija in primerjalni vidik
Zdi se nam nujno, da na tem mestu zapišemo tudi nekaj teorije o lastnini (članov) agrarnih skupnosti, kar bo koristilo pri razumevanju izjem in odstopov od SPZ in nam hkrati podalo primerjalno italijansko ureditev. V luči teoretične razprave o pravni naravi lastnine in razumevanju razmerja (odnosa) med osebo (persona) in stvarjo (res) se je dobro upreti na mnenje italijanskega pravnega teoretika in ustavnega sodnika Grossija, ki jasno ločuje med individualistično rimsko lastnino (ius excludendi omne) in drugačno lastnino, glede na načelo un altro modo di possedere (v slovenskem prevodu: drugačen način posedovanja). Grossi zagovarja tezo (in pri tem ni edini), da obstaja drugačno lastništvo, drugačen način posedovanja, ki je ostal bolj skrit, kajti rimsko pravo je s svojim vplivom preželo vso zahodno pravno zgodovino. Pri načinu posedovanja, ki je prisoten v agrarnih skupnostih (srenjah, jusih), ni pomemben posameznik in tudi ni individualnega lastnika. V srenjah in jusih je namreč lastnik skupnost. Gre za skupnost, ki izhaja iz dolge verige predhodnih skupnosti in ki je dolžna ohraniti lastnino, gozdove in pašnike za bodoče rodove. Skupnost goji do zemlje globoko spoštovanje, ker jo mora ohraniti za otroke in vnuke, tako, kakršno jo je prejela od očetov in dedov. Grossi poudarja nedeljivost zemlje, nujnost ohranitve agrarnih skupnosti in skupne lastnine, ki je drugačna od individualne lastnine, gre za običaje ad immemorabili, ki izvirajo iz preteklosti in so veljali pred uveljavitvijo zakonika. Glavno Grossijevo sporočilo je, da je lastnino agrarnih skupnosti (posest) primerno obravnavati drugače, kar govori tudi v prid predlogu rešitve za slovenske agrarne skupnosti. Po njegovi teoriji gre za lastnino, ki ni last subjekta, ampak skupnosti.[2]
II. BESEDILO ČLENOV
REDNI POSTOPEK
PREDLOG ZAKONA O AGRARNIH SKUPNOSTIH
EVA: 2013-2330-0221
1. SPLOŠNE DOLOČBE
- 1. člen
(vsebina)
Ta zakon ureja namen in temeljna načela agrarne skupnosti, članstvo v agrarni skupnosti in njeno zastopanje, premoženje in odgovornost za obveznosti članov agrarne skupnosti, temeljni akt, ime in registracijo agrarne skupnosti, organe agrarne skupnosti, omejitve glede upravljanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem članov agrarne skupnosti, dopolnilno dejavnost agrarne skupnosti, posebno ureditev dedovanja ter način prenehanja agrarne skupnosti.
- 2. člen
(agrarna skupnost)
(1) Agrarna skupnost po tem zakonu je skupnost fizičnih in pravnih oseb, ki je bila vzpostavljena na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 79/98 – Odl. US, 56/99, 72/00, 51/04 – Odl. US, 87/11; v nadaljnjem besedilu: ZPVAS) in je vpisana v register agrarnih skupnosti iz 18. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: agrarna skupnost).
(2) Člani agrarne skupnosti pridobijo pravice in obveznosti po tem zakonu z vpisom v register agrarnih skupnosti.
- 3. člen
(namen agrarne skupnosti)
Namen agrarne skupnosti je zagotavljanje upravljanja in razpolaganja s premoženjem članov agrarne skupnosti, trajno gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, skupno uresničevanje interesov prebivalcev na podeželju, ohranjanje poseljenosti in običajev na podeželju ter razvoj podeželja.
- 4. člen
(skupna lastnina)
Pri premoženju članov agrarne skupnosti v skupni lastnini velja domneva, da ima vsak skupni lastnik enak delež.
II. TEMELJNA NAČELA
- 5. člen
(načelo avtonomnosti)
Agrarna skupnost prosto ureja razmerja med člani agrarne skupnosti v okviru omejitev in prepovedi, ki jih določa ta zakon.
- 6. člen
(temeljni akt)
Agrarna skupnost mora imeti statut, ki mora biti v skladu s tem zakonom in pravnim redom Republike Slovenije.
- 7. člen
(načelo nedeljivosti)
Nepremično premoženje članov agrarne skupnosti se ne sme deliti, razen če ta zakon določa drugače.
- 8. člen
(omejitev delitve presežka)
Agrarna skupnost presežek prihodkov nad odhodki nameni za uresničevanje svojega namena. Delitev presežka med člane agrarne skupnosti je dovoljena samo v primerih, ki jih določa ta zakon.
- 9. člen
(pravna osebnost)
Agrarna skupnost ni pravna oseba, ima pa sposobnost biti stranka v sodnih, upravnih postopkih in drugih postopkih pred državnimi organi.
III. ČLANI AGRARNE SKUPNOSTI IN NJIHOVO ZASTOPANJE
10. člen
(član agrarne skupnosti)
(1) Član agrarne skupnosti je fizična ali pravna oseba, ki je vpisana v zemljiško knjigo kot solastnik ali skupni lastnik nepremičnega premoženja, ki je bilo vrnjeno po ZPVAS ali Zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS/I, št. 27/91, Uradni list RS, št. 56/92 – Odl. US, 13/93 – Odl. US, 31/93, 24/95 – Odl. US, 29/95 – ZPDF, 74/95 – ZZDZVP, 1/97 – Odl. US, 20/97 – Odl. US, 23/97 – Odl. US, 41/97 – Skl. US, 49/97 – ZZZIND, 87/97 – ZZZIND-A, 13/98 – Odl. US, 65/98, 67/98 – Skl. US, 76/98 – Odl. US, 83/98 – Skl. US, 60/99 – Odl. US, 66/00 – ORZDen27, 66/00, 11/01 – Odl. US, 54/02 – Odl. US, 54/04 – ZDoh-1 in 18/05 – Odl. US), ali je vpisana kot imetnik druge stvarne pravice, vrnjene po ZPVAS (v nadaljnjem besedilu: član).
(2) Član ima pravice in dolžnosti, ki jih določata ta zakon in statut, ter sodeluje pri odločitvah v zvezi z upravljanjem in razpolaganjem s premoženjem, ki je v solastnini ali skupni lastnini članov, neposredno ali posredno preko organov agrarne skupnosti na način, določen s tem zakonom.
11. člen
(pristopni član)
(1) Pristopni član agrarne skupnosti je fizična ali pravna oseba, ki živi na območju agrarne skupnosti in izpolnjuje druge, s statutom določene pogoje.
(2) Pristopnega člana imenuje in razrešuje občni zbor agrarne skupnosti.
(3) Pristopni član lahko uveljavlja predkupno pravico pri prodaji solastniškega deleža člana v skladu z 43. členom tega zakona. Pristopni član nima glasovalnih in drugih pravic in obveznosti, ki izvirajo iz upravljanja in razpolaganja s premoženjem članov.
(4) Agrarna skupnost ima lahko največ pet pristopnih članov.
12. člen
(zastopanje članov)
(1) Člane v postopkih pred sodnimi, upravnimi in drugimi državnimi organi ter v razmerjih nasproti tretjim osebam zastopa predsednik agrarne skupnosti.
(2) Pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka mora predsednik agrarne skupnosti upoštevati omejitve, ki mu jih postavljajo organi agrarne skupnosti, statut in ta zakon.
IV. PREMOŽENJE ČLANOV IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI NASPROTI TRETJIM OSEBAM
13. člen
(upravljanje s premoženjem članov)
(1) Na premičnem premoženju, ki ga agrarna skupnost pridobi iz naslova upravljanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov, in drugih virov, pridobi član lastninsko pravico v sorazmerju s svojim deležem na nepremičnem premoženju.
(2) Z nepremičnim in premičnim premoženjem, ki je solastnini ali skupni lastnini članov, je mogoče upravljati in razpolagati le preko organov agrarne skupnosti in na način kot ga določa ta zakon.
14. člen
(denarna sredstva)
(1) Denarna sredstva agrarne skupnosti se vodijo na posebnem transakcijskem računu agrarne skupnosti.
(2) Denarna sredstva se lahko namenijo samo za plačilo stroškov in obveznosti, ki izvirajo iz lastništva nad premoženjem, ki je v solastnini ali skupni lastnini članov, za plačilo drugih obveznosti v zvezi z delovanjem agrarne skupnosti in za razvoj agrarne skupnosti.
(3) Član ne more zahtevati delitve denarnih sredstev po pravilih, ki veljajo za delitev stvari v solastnini oziroma skupni lastnini.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se lahko presežek prihodkov nad odhodki, ki ga agrarna skupnost ustvari v posameznem letu, razdeli med člane na podlagi sklepa občnega zbora, vendar največ do višine polovice ustvarjenega presežka, ki na posameznega člana ne sme preseči najvišjega zneska, določenega v statutu.
15. člen
(odgovornost za obveznosti)
(1) Član odgovarja za obveznosti, ki so nastale v zvezi z delovanjem agrarne skupnosti, z vsem svojim premoženjem do višine svojega deleža na nepremičnem premoženju, ki je v solastnini ali skupni lastnini članov (deljena odgovornost).
(2) Obveznosti se najprej poravnajo iz denarnih sredstev na transakcijskem računu agrarne skupnosti.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena za obveznosti agrarne skupnosti odgovarja solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi predsednik agrarne skupnosti, ki v svojo korist ali korist koga drugega zmanjša premoženje agrarne skupnosti, čeprav je vedel ali bi moral vedeti, da agrarna skupnost ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti v razmerju do tretjih oseb, če v nasprotju z zakonom ravna s premoženjem družbe ali če agrarno skupnost zlorabi za oškodovanje svojih ali njenih upnikov.
V. TEMELJNI AKT IN IME AGRARNE SKUPNOSTI
16. člen
(statut)
Statut agrarne skupnosti določa:
– ime in sedež agrarne skupnosti;
– namen in cilj delovanja;
– dejavnost oziroma naloge agrarne skupnosti;
– organe, volitve v organe in njihove pristojnosti;
– članstvo v agrarni skupnosti;
– seznam zemljiških parcel z navedenimi deleži posameznih članov;
– pravice in obveznosti članov;
– odgovornost za obveznosti članov agrarne skupnosti;
– reševanje sporov med člani;
– način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki;
– način upravljanja in razpolaganja s premoženjem članov agrarne skupnosti;
– pogoje za imenovanje pristopnih članov;
– način sprejemanja sprememb in dopolnitev statuta;
– pogoje in način prenehanja agrarne skupnosti;
– financiranje agrarne skupnosti in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem agrarne skupnosti ter nad finančnim in materialnim poslovanjem agrarne skupnosti;
– način zagotavljanja javnosti dela agrarne skupnosti;
– druga vprašanja, pomembna za delovanje agrarne skupnosti.
17. člen
(ime)
(1) Ime agrarne skupnosti mora vsebovati besedno zvezo »agrarna skupnost«. V imenu agrarne skupnosti mora biti tudi označba, ki navaja na pretežni kraj delovanja agrarne skupnosti.
(2) Sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena.
(3) Ime agrarne skupnosti ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija.
(4) Če želi agrarna skupnost kot sestavni del svojega imena uporabljati ime ali del imena državnega organa, lokalne skupnosti, gospodarske družbe ali druge pravne osebe oziroma osebno ime zgodovinske ali znamenite osebnosti, si mora predhodno pridobiti njihovo dovoljenje. Če je oseba umrla, je za uporabo njenega osebnega imena potrebna privolitev njenega zakonca in otrok, če teh ni, pa staršev in potomcev zgodovinske ali znamenite osebnosti do tretjega kolena.
(5) Agrarna skupnost mora v pravnem prometu uporabljati le svoje registrirano ime.
(6) Ime agrarne skupnosti se mora razlikovati od imena drugih agrarnih skupnosti.
(7) Agrarna skupnost, ki meni, da se ime druge agrarne skupnosti ne razlikuje od njenega registriranega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o registraciji. Rok za vložitev pritožbe je šest mesecev od registracije agrarne skupnosti.
(8) Namesto besedne zveze »agrarna skupnost« lahko agrarna skupnost uporablja skrajšano obliko »AS«.
VI. REGISTRACIJA AGRARNE SKUPNOSTI
18. člen
(register agrarnih skupnosti)
(1) Agrarna skupnost mora biti vpisana v enoten register agrarnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: register).
(2) Register se vodi za namen spremljanja stanja in javne objave podatkov o pravno pomembnih dejstvih o agrarnih skupnostih za potrebe državnih organov in drugih oseb v pravnem prometu ter za namen izvajanja ukrepov kmetijske politike.
(3) Upravljavec registra je ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo. Podatke v register vpisujejo pristojni upravni organi iz 19. člena tega zakona.
(4) V registru se vodijo naslednji osebni in drugi podatki:
– ime in sedež agrarne skupnosti;
– osebno ime, enotna matična številka ter naslov stalnega prebivališča predsednika agrarne skupnosti in namestnika predsednika agrarne skupnosti;
– seznam zemljiških parcel (številka parcele in katastrska občina) z navedbo podatkov o lastnikih: osebno ime ali firma člana in podatek o idealnem deležu pri solastnini oziroma navedbo, da gre za skupno lastnino;
– osebno ime ali firma pristopnega člana;
– datum pravnomočnosti odločbe o vpisu, odločbe o spremembi podatkov ter odločbe o izbrisu iz registra.
(5) Podatke iz prejšnjega odstavka v register vpisujejo pristojne upravne enote na podlagi odločb iz četrtega odstavka 19. člena, 20. in 21. člena tega zakona.
(6) Podatki iz četrtega odstavka tega člena so javni.
(7) Za namen vodenja podatkov v registru upravne enote in ministrstvo pridobivajo in obdelujejo osebne podatke in druge podatke o lastninskih pravicah na posameznih parcelah iz zemljiške knjige ter o katastrskih občinah in parcelnih številkah iz zemljiškega katastra.
19. člen
(postopek vpisa v register)
(1) Predsednik agrarne skupnosti vloži predlog za vpis v register pri pristojni upravni enoti.
(2) Za odločanje o vpisu v register je pristojna upravna enota, na območju katere leži večji del nepremičnin, ki so v lasti članov.
(3) Predlogu za vpis v register morajo biti priloženi:
– statut;
– zapisnik seje občnega zbora, na kateri je bil potrjen statut;
– seznam članov;
– podatki o zemljiških parcelah z navedenimi deleži članov agrarnih skupnosti;
– naslov sedeža agrarne skupnosti;
– podatki o predsedniku agrarne skupnosti (osebno ime, EMŠO, naslov stalnega prebivališča);
– podatki o namestniku predsednika agrarne skupnosti (osebno ime, EMŠO, naslov stalnega prebivališča)
– zapisnik seje občnega zbora, na kateri je bil imenovan predsednik oziroma namestnik agrarne skupnosti;
– podatki o transakcijskem računu.
(4) Pristojna upravna enota odloči o vpisu v register z odločbo v upravnem postopku, če so predlogu za vpis predložena vsa dokazila in če ugotovi, da je bil statut sprejet v skladu z določbami tega zakona ter pravilnost podatkov iz prejšnjega odstavka.
(5) Če pristojna upravna enota ugotovi, da predlogu za vpis niso predložena vsa dokazila, da statut ni v skladu z določbami tega zakona ali ugotovi neresničnost podatkov iz tretjega odstavka tega člena, določi agrarni skupnosti rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni in daljši od enega meseca. Če agrarna skupnost predloga ne dopolni v roku, se vloga zavrže.
(6) O pritožbah zoper upravni akt iz tega člena odloča ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.
(7) Upravna enota posreduje pravnomočno odločbo o vpisu agrarne skupnosti v register zemljiški knjigi, ki vpiše zaznambo »agrarna skupnost« v zemljiški knjigi.
20. člen
(sprememba podatkov v registru)
(1) Predsednik agrarne skupnosti mora pristojni upravni enoti v vlogi za spremembo podatkov o registraciji sporočati vse spremembe podatkov, ki se vodijo v registru, najpozneje v roku desetih dni od nastale spremembe.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka mora predsednik agrarne skupnosti predložiti zapisnik seje organa, na kateri so bile sprejete spremembe. Če je bil spremenjen statut, mora vlogi priložiti izvod besedila sprememb statuta ter prečiščeno besedilo statuta.
(3) Za odločanje o vpisu sprememb podatkov v register se smiselno uporabljajo določbe četrtega, petega in šestega odstavka prejšnjega člena.
21. člen
(izbris iz registra)
Pristojna upravna enota izda odločbo o izbrisu agrarne skupnosti v primerih prenehanja agrarne skupnosti iz 55. in 56. člena tega zakona na podlagi pisnega obvestila predsednika ali člana agrarne skupnosti.
VII. ORGANI AGRARNE SKUPNOSTI
22. člen
(organi)
Organi agrarne skupnosti so:
– občni zbor;
– predsednik;
– upravni odbor in
– nadzorni odbor.
1. Občni zbor
23. člen
(pristojnosti)
(1) Občni zbor je najvišji organ agrarne skupnosti, ki ga sestavljajo vsi člani.
(2) Občni zbor odloča:
– o poslih, ki presegajo redno upravljanje s premoženjem, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov;
– o sprejemu statuta in njegovih sprememb;
– o imenovanju in razrešitvi predsednika agrarne skupnosti ter njegovega namestnika;
– o uporabi presežka prihodkov na odhodki;
– o imenovanju in razrešitvi pristopnih članov;
– o letnem programu dela in finančnemu načrtu;
– o letnem poročilu dela;
– o upravljanju z denarnimi sredstvi na transakcijskem računu;
– o nakupu nepremičnin;
– o volitvah članov upravnega in nadzornega odbora agrarne skupnosti;
– o prenehanju agrarne skupnosti;
– o izboru dediča premoženja bivšega člana;
– o drugih vprašanjih, določenih s statutom.
24. člen
(odločanje)
(1) Občni zbor odloča na sejah. Občni zbor vodi predsednik agrarne skupnosti oziroma njegov namestnik.
(2) Pri odločanju na občnem zboru ima vsak član pravico do števila glasov sorazmerno z velikostjo njegovega deleža na premoženju, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek ima občina, ki je članica, ne glede na velikost njenega deleža, število glasov do največ ene tretjine vseh glasov.
(4) Občni zbor veljavno odloča, če je na seji zbora prisotna vsaj takšna večina, ki se v skladu s tem členom zahteva za odločanje.
(5) Občni zbor odloča o poslih iz drugega odstavka prejšnjega člena z večino vseh glasov.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek občni zbor sprejme odločitev o nakupu nepremičnine z dvotretjinsko večino vseh glasov ter o prenehanju agrarne skupnosti s soglasjem vseh članov.
(7) Pri odločanju o poslih iz prve, devete in enajste alineje drugega odstavka prejšnjega člena mora biti na občnem zboru prisoten upravni delavec, ki preveri, ali je bila odločitev sprejeta z ustrezno večino, in upravno overi sprejet sklep.
(8) Za člane upravnega in nadzornega odbora so imenovani člani, ki prejmejo najvišje število glasov. Ob enakem številu glasov o članu upravnega oziroma nadzornega odbora odloči žreb.
(9) Član lahko za sodelovanje in odločanje na občnem zboru pisno pooblasti drugo osebo. Pooblastilo mora biti notarsko ali upravno overjeno.
25. člen
(sklic občnega zbora)
(1) Predsednik agrarne skupnosti mora sklicati občni zbor najmanj enkrat letno oziroma kadar to zahtevajo koristi agrarne skupnosti.
(2) Sklic občnega zbora lahko zahtevajo tudi člani, katerih deleži predstavljajo najmanj eno desetino premoženja, ki je v solastnini ali skupni lastnini članov. Zahteva mora biti pisna in mora vsebovati vprašanja, ki naj jih obravnava občni zbor.
(3) Če predsednik najkasneje v dveh tednih po prejemu pisne zahteve ne skliče občnega zbora, lahko občni zbor skličejo člani, ki so zahtevali sklic.
(4) Ne glede na določbe tega člena občni zbor skliče tudi nadzorni odbor v primerih iz petega odstavka 35. člena tega zakona.
26. člen
(vabilo)
(1) Vabilo na občni zbor je treba objaviti na način, ki ga določa statut, ali pa osebno poslati vsem članom.
(2) Med objavo vabila oziroma dnem, ko so bila vabila odposlana, in občnim zborom mora preteči najmanj en teden.
(3) Vabilo mora vsebovati kraj, datum in uro občnega zbora ter predlagani dnevni red.
(4) Občni zbor ne more odločati o zadevah, ki niso bile posebej uvrščene na dnevni red, predlagan v vabilu. Ne glede na dnevni red, predlagan v vabilu, pa lahko vsak občni zbor odloča o predlogu za sklic novega občnega zbora in o predlogih, ki se nanašajo na vodenje občnega zbora, lahko pa tudi obravnava pobude in predloge članov.
(5) Na zahtevo člana je treba uvrstiti na dnevni red občnega zbora sklepanje o zadevi, če je agrarna skupnost prejela njegovo pisno zahtevo, še preden je bilo vabilo za občni zbor poslano v objavo ali članom osebno.
27. člen
(zapisnik)
(1) O delu občnega zbora mora biti sestavljen zapisnik.
(2) Zapisnik občnega zbora vsebuje kraj in čas občnega zbora, seznam navzočih članov in število glasov, ki pripadajo vsakemu, podatek o prisotnosti upravnega delavca, pisna pooblastila za zastopane člane, sprejete sklepe z navedbo izida glasovanja in morebitna ločena mnenja članov oziroma pooblaščencev.
(3) Zapisnik podpišejo predsednik občnega zbora, zapisnikar in najmanj dva overitelja, ki jih izvoli občni zbor.
(4) V desetih dneh po končanem občnem zboru mora biti zapisnik na vpogled vsem članom na način, kot je določen v statutu.
2. Predsednik
28. člen
(splošno)
(1) Predsednik agrarne skupnosti je poslovodni organ agrarne skupnosti, ki organizira in vodi delovanje agrarne skupnosti, predstavlja in zastopa agrarno skupnosti v skladu z 12. členom tega zakona in je odgovoren za zakonitost njenega delovanja.
(2) Predsednik agrarne skupnosti je lahko samo popolnoma poslovno sposobna fizična oseba, ki je član.
(3) Mandat predsednika agrarne skupnosti traja štiri leta in je lahko ponovno izvoljen.
(4) Če predsednik agrarne skupnosti ni imenovan, lahko vsak član predlaga, da ga imenuje sodišče v nepravdnem postopku.
29. člen
(namestnik predsednika)
(1) Predsednik agrarne skupnosti lahko ima namestnika predsednika. Namestnik predsednika lahko opravlja naloge predsednika v času njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja namestnik predsednika opravlja tiste naloge, za katere ga predsednik pisno pooblasti.
(2) Za izvolitev, trajanje mandata, prenehanje funkcije in odgovornost namestnika predsednika agrarne skupnosti se uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za predsednika agrarne skupnosti.
(3) V času predčasnega prenehanja mandata namestnik predsednika opravlja funkcijo predsednika do nastopa mandata novo izvoljenega predsednika, vendar ne več kot tri mesece.
30. člen
(naloge)
(1) Predsednik agrarne skupnosti ima naslednje naloge in pooblastila:
– sklicuje in vodi občni zbor in upravni odbor;
– sestavi zapisnik po opravljenem občnem zboru in upravnem odboru ter ga objavi;
– uresničuje letni program dela in finančni načrt agrarne skupnosti;
– vlaga predloge za vpis v register;
– upravlja z denarnimi sredstvi na transakcijskem računu agrarne skupnosti v skladu s finančnim načrtom in sklepi organov;
– sprejema plačila in plačuje obveznosti iz pogodb, ki jih sklepa agrarna skupnost;
– vlaga vloge in zastopa člane v postopkih pred upravnimi organi;
– vlaga tožbe in zastopa člane v postopkih pred sodišči;
– na podlagi odločitev organov agrarne skupnosti sklepa pravne posle s tretjimi osebami in skrbi, da se uresničujejo pravice in obveznosti iz teh poslov;
– izvršuje druge sklepe organov agrarne skupnosti;
– o svojem delu poroča članom na občnem zboru in upravnemu odboru;
– ima druge pravice in obveznosti, določene s statutom ali tem zakonom.
31. člen
(prenehanje funkcije)
(1) Predsedniku agrarne skupnosti funkcija preneha:
– s smrtjo;
– z iztekom mandata;
– če poda pisno izjavo o odstopu s položaja predsednika agrarne skupnosti;
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije;
– če pri svojem delu ravna v nasprotju s tem zakonom ali statutom, ne uresničuje sklepov organov agrarne skupnosti ali ravna v nasprotju z njimi;
– če s svojim nevestnim ali malomarnim delom povzroči agrarni skupnosti večjo škodo.
(2) Predlog za razrešitev predsednika agrarne skupnosti v primerih iz pete in šeste alineje prejšnjega odstavka lahko poda vsak član. O razrešitvi s sklepom odloča občni zbor z večino, ki se zahteva po tem zakonu.
32. člen
(odgovornost predsednika nasproti članom)
Predsednik agrarne skupnosti odgovarja članom z vsem svojim premoženjem za škodo, ki jo povzroči članom s tem, ko sklene posel, za katerega nima sklepa organa agrarne skupnosti ali prekorači sklep organa agrarne skupnosti. Predsednik agrarne skupnosti odgovarja do višine oškodovanja članov, ki ga je povzročil s svojim ravnanjem.
33. člen
(skrbnost dobrega gospodarja)
(1) Predsednik agrarne skupnosti mora pri zastopanju agrarne skupnosti in upravljanju z denarnimi sredstvi ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja.
(2) Predsednik agrarne skupnosti ne sme prenesti pooblastila za zastopanje na drugo osebo, razen v primerih iz 29. člena tega zakona.
(3) Za zastopanje po tem zakonu se uporabljajo pravila obligacijskega zakonika o zastopanju, če ta zakon ne določa drugače.
3. Upravni in nadzorni odbor
34. člen
(upravni odbor)
(1) Upravni odbor odloča o poslih rednega upravljanja s premoženjem, ki je v solastnini ali skupni lastnini članov, izvršuje sklepe občnega zbora, izvršuje finančni in poslovni načrt in odloča o drugih vprašanjih, določenih v statutu.
(2) Upravni odbor sestavlja poleg predsednika agrarne skupnosti še najmanj pet članov agrarne skupnosti, ki jih v skladu s tem zakonom izvoli občni zbor za obdobje štirih let.
(3) Predsednik agrarne skupnosti je predsednik upravnega odbora.
35. člen
(nadzorni odbor)
(1) Nadzorni odbor nadzira celotno delo in poslovanje predsednika agrarne skupnosti in upravnega odbora ter o tem poroča občnemu zboru.
(2) Nadzorni odbor sestavljajo najmanj trije člani agrarne skupnosti, ki jih v skladu s tem zakonom izvoli občni zbor. Člani nadzornega odbora izmed sebe imenujejo predsednika nadzornega odbora.
(3) V nadzorni odbor ne sme biti izvoljena oseba, ki je predsednik agrarne skupnosti ali član upravnega odbora.
(4) Pri opravljanju nalog s svojega delovnega področja lahko nadzorni odbor bodisi kot celota bodisi njegovi posamezni člani vsak čas pregledujejo poslovne knjige, spise, listine, vrednostne papirje, blagajno, naprave, blago in drugo premoženje agrarne skupnosti. Predsednik in upravni odbor agrarne skupnosti so dolžni dati nadzornemu odboru oziroma članom nadzornega odbora, ki jih je za to pooblastil nadzorni odbor, vsa potrebna pojasnila.
(5) Nadzorni odbor mora sam nemudoma sklicati občni zbor, če zahtevajo to koristi agrarne skupnosti, zlasti pa če ugotovi hujše nepravilnosti pri delu in poslovanju agrarne skupnosti ali hujše kršitve zakona, statuta ali sklepov občnega zbora.
36. člen
(odločanje upravnega in nadzornega odbora)
(1) Upravni in nadzorni odbor odločata na sejah, ki jih na lastno pobudo, ali na zahtevo kateregakoli drugega člana odbora skliče predsednik odbora.
(2) Pri odločanju ima vsak član upravnega ali nadzornega odbora en glas ne glede na delež na premoženju, ki je v solastnini ali skupni lastnini članov. Svoje dolžnosti mora član upravnega ali nadzornega odbora opravljati osebno.
(3) Upravni ali nadzorni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov odbora, sklep pa je sprejet, če je zanj glasovala več kot polovica navzočih članov odbora. Ob enaki razdelitvi glasov se šteje, da je v takšnem primeru sprejet predlog, za katerega je glasoval predsednik.
(4) O sejah upravnega in nadzornega odbora predsednik odbora ali od njega pooblaščena oseba sestavi zapisnik.
4. Zagotavljanje javnosti dela
37. člen
(obveščanje članov o delu organov)
Vsak član lahko na občnem zboru ali pisno kadarkoli zahteva od predsednika agrarne skupnosti in organov agrarne skupnosti podatke in obvestila o poslovanju agrarne skupnosti. Na pisno zahtevo mora organ odgovoriti članu najkasneje v 30 dneh.
5. Pravica preglasovane manjšine
38. člen
(razveljavitev sklepa)
(1) Najmanj ena desetina članov glede na deleže na premoženju, ki je v solastnini ali skupni lastnini članov, ima pravico pred sodiščem izpodbijati sklepe organov agrarne skupnosti, ki so bili sprejeti v nasprotju s tem zakonom, statutom ali dajejo neupravičeno korist enemu ali več članom oziroma drugim osebam v škodo članov.
(2) Če tožbo za ugotovitev ničnosti ali razveljavitev sklepa vloži predsednik agrarne skupnosti, zastopa agrarno skupnost nadzorni odbor ali en oziroma več pooblaščencev, ki jih imenuje občni zbor.
(3) Pravnomočna sodna odločba o ugotovitvi ničnosti ali o razveljavitvi sklepa občnega zbora učinkuje za vse člane.
(4) Razveljavitev sklepa organa ne pomeni prenehanja pravic, ki so ga na podlagi tega sklepa pridobile tretje osebe.
VIII. UPRAVLJANJE IN RAZPOLAGANJE Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM
39. člen
(splošno)
(1) Za upravljanje in razpolaganje s solastnino in skupno lastnino po tem zakonu se uporabljajo določbe stvarnopravnega zakonika, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Za pravni promet z nepremičninami članov se po tem zakonu šteje pridobitev lastninske pravice med živimi in v drugih primerih, ki jih določa ta zakon
(3) Za pravni promet z nepremičninami članov se ne glede na določbe predpisov, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami, uporabljajo določbe tega zakona, če ta zakon ne določa drugače.
1. Omejitve v pravnem prometu
a) Nepremičnina kot celota
40. člen
(omejitev sklenitve kupoprodajne pogodbe)
(1) Nepremičnina kot celota je lahko predmet prodaje samo v naslednjih primerih:
– če gre za prodajo stavbnih zemljišč;
– če gre za prodajo zemljišč za namen gradnje javne infrastrukture;
– če gre za prodajo vseh zemljišč v primeru prenehanja agrarne skupnosti;
– če gre prodajo na podlagi odločbe državnega organa.
(2) V primerih iz četrte alineje prejšnjega odstavka se za prodajo kmetijskih in gozdnih zemljišč uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči ali gozdovi.
41. člen
(prepoved sklenitve darilne pogodbe)
Nepremičnina kot celota ne more biti predmet darilne pogodbe po tem zakonu.
42. člen
(pridobitev lastninske pravice na nepremičnini)
(1) Člani lahko s pravnim poslom pridobijo lastninsko pravico na nepremičnini, če takšno odločitev sprejme občni zbor z večino dveh tretjin vseh glasov članov.
(2) Na nepremičnini iz prejšnjega odstavka člani pridobijo lastninsko pravico v sorazmerju z njihovim deležem.
b) Delež člana
43. člen
(predkupna pravica)
(1) Pri prodaji solastniškega deleža člana lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu:
– vsi člani v primerih, če takšno odločitev sprejme občni zbor z večino dveh tretjin vseh glasov članov;
– član iste agrarne skupnosti (solastnik);
– pridruženi član agrarne skupnosti;
– fizična ali pravna oseba, ki ima stalno prebivališče ali sedež v občini, kjer leži
nepremičnina;
– Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko
Slovenijo.
(2) Če predkupno pravico uveljavlja hkrati več članov, ki so solastniki, lahko vsak od njih v skladu s splošnimi pravili stvarnopravnega zakonika uveljavlja prednostno pravico v sorazmerju s svojim idealnim deležem.
(3) Ob enakih pogojih med osebami iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena, uvrščenimi na isto mesto, pravico do nakupa določi prodajalec.
(4) Pravni posel iz prvega odstavka tega člena odobri upravna enota.
(5) Za postopek, roke in način uveljavljanja predkupne pravice iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe predpisa, ki ureja promet s kmetijskimi zemljišči.
(6) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije solastniški delež, pridobljen na podlagi tega člena, odstopi v brezplačno upravljanje članom.
44. člen
(omejitve pri darilni pogodbi)
(1) Član lahko sklene darilno pogodbo, katere predmet je njegov solastniški delež, samo z zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem oziroma partnerjem v istospolni skupnosti, otroci oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji, brati oziroma sestrami, nečaki oziroma nečakinjami in vnuki oziroma vnukinjami ter člani iste agrarne skupnosti.
(2) Ne glede na predpis, ki ureja davek na darila, se za pravni posel iz prejšnjega odstavka ne plača davek na darilo.
45. člen
(prepoved sklenitve pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja, pogodbe o dosmrtnem preživljanju in darilne pogodbe za primer smrti)
S pogodbami o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, pogodbami o dosmrtnem preživljanju in darilnimi pogodbami za primer smrti ni mogoče razpolagati z deležem člana agrarne skupnosti.
46. člen
(ustanovitev zastavne pravice)
Ne glede na določbe stvarnopravnega zakonika mora član za ustanovitev hipoteke na svojem idealnem deležu pridobiti soglasje vseh solastnikov.
47. člen
(pravica zahtevati delitev)
Ne glede na določbe stvarnopravnega zakonika član ne more zahtevati delitve solastnine oziroma skupne lastnine, razen v primeru soglasja vseh članov.
IX. DOPOLNILNA DEJAVNOST AGRARNE SKUPNOSTI
48. člen
(1) Člani agrarne skupnosti lahko za namen pridobivanja dohodka opravljajo dejavnosti, ki omogočajo boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so v solastnini sli skupni lastnini članov.
(2) Dejavnost iz prejšnjega odstavka se lahko opravlja po pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo dopolnilno dejavnost na kmetiji.
X. DEDOVANJE PREMOŽENJA ČLANA
- člen
(splošno)
Za dedovanje premoženja člana, ki je v solastnini ali skupni lastnini članov (v nadaljnjem besedilu: premoženje člana) se uporabljajo splošna pravila o dedovanju, če ta zakon ne določa drugače.
50. člen
(pravilo enega dediča)
Premoženje člana deduje samo en dedič.
1. Dedovanje na podlagi zakona
- člen
(določitev dediča)
Premoženje člana se v primeru, da je več dedičev istega dednega reda, deduje po naslednjem vrstnem redu:
– dedič, ki izkaže interes po sodelovanju v agrarni skupnosti in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči;
– dedič, ki ima stalno prebivališče na območju občine oziroma krajevne skupnosti, kjer leži agrarna skupnost. Če je takih več, imajo prednost tisti, ki se usposabljajo ali so se usposabljali za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti. Če je takih več, ima prednost sorodnik iz bližnjega kolena pred sorodnikom iz oddaljenejšega kolena. Ob enakih pogojih ima prednost tisti, ki ga predlaga upravni odbor;
– dedič, ki ga določi sodišče. Sodišče pri tem upošteva zlasti: oddaljenost stalnega prebivališča od kraja agrarne skupnosti, usposobljenost za opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti in mnenje upravnega odbora.
- člen
(zapuščina brez dedičev)
(1) Zapuščina brez dedičev postane lastnina Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo.
(2) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije solastniški delež, pridobljen na podlagi prejšnjega odstavka, odstopi v brezplačno upravljanje članom.
53. člen
(izplačilo nujnega deleža)
(1) Vrednost zapuščine iz tega zakona na podlagi katere se izračuna nujni delež se ugotovi na podlagi kriterijev, ki jih Vlada Republike Slovenije določi s predpisom glede na omejitve pri upravljanju z lastnino članov.
(2) Rok za izplačilo nujnega deleža določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost in socialne razmere dediča in ne sme biti krajši od enega leta.
2. Dedovanje na podlagi oporoke
54. člen
(določitev dediča in volilo)
(1) Premoženje člana lahko oporočitelj z oporoko zapusti le enemu dediču. Premoženje člana ne more biti predmet volila.
(2) Če oporočitelj razpolaga s premoženjem v nasprotju s prejšnjim odstavkom, pride do dedovanja na podlagi zakona.
XI. PRENEHANJE AGRARNE SKUPNOSTI
1. Preoblikovanje agrarne skupnosti v pravno osebo
55. člen
(preoblikovanje)
(1) Agrarna skupnost se lahko preoblikuje v pravno osebo, če vsi člani sprejmejo ustrezen akt o ustanovitvi pravne osebe, s katerim na novoustanovljeno pravno osebo prenesejo vse svoje stvarne pravice na nepremičnem in premičnem premoženju, ki je v solastnini ali skupni lastnini članov.
(2) Ne glede na predpis, ki ureja davek na promet, se za pravni posel iz prejšnjega odstavka ne plača davek.
(3) Ne glede na zakon, ki ureja gospodarske družbe, se v primeru preoblikovanja agrarne skupnosti v družbo z omejeno odgovornostjo v skladu s tem členom šteje, da je podano dovoljenje ministra za gospodarstvo, če je družbenikov več kot 50.
(4) Družbenik, ki je pravna oseba javnega prava mora dobiček nameniti za potrebe vaške oziroma krajevne skupnosti, kjer ima pravna oseba sedež.
(5) Družbenik pravne osebe ima predkupno pravico pri prodaji nepremični, ki so v lasti pravne osebe. Če predkupno pravico uveljavlja več družbenikov, lahko vsak od njih uveljavlja prednostno pravico glede na udeležbo v pravni osebi.
2. Delitev premoženja članov
56. člen
(delitev solastnine ali skupne lastnine)
(1) Nepremično in premično premoženje članov lahko razdeli sodišče v nepravdnem postopku na predlog vseh članov.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se šteje, da je agrarna skupnost prenehala obstajati.
XII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
57. člen
(1) Agrarne skupnosti, ki so bile vzpostavljene in vpisane v register na podlagi ZPVAS, se morajo vpisati v register po tem zakonu najpozneje v roku petih let od uveljavitve tega zakona.
(2) Agrarne skupnosti, ki se ne vpišejo v register v roku iz prejšnjega odstavka, upravne enote po uradni dolžnosti izbrišejo iz registra, ki je bil vzpostavljen na podlagi ZPVAS.
58. člen
(1) Upravne enote morajo po uradni dolžnosti v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona preveriti, ali so v zemljiški knjigi kot imetniki lastninske pravice pri nepremičninah, ki so bile predmet vračanja po ZPVAS ali ZDen, vpisane fizične osebe ali pravne osebe, ki so lahko nosilci pravic in obveznosti.
(2) Če upravna enota ugotovi, da osebe iz prejšnjega odstavka ne obstajajo več, o tem obvesti pristojno sodišče. Sodišča morajo v roku treh mesecev od obvestila upravne enote po uradni dolžnosti uvesti postopke dedovanja, za katere se uporabljajo določbe tega zakona iz Poglavja X. Dedovanje premoženja člana.
(3) Pravnomočen sklep o dedovanju sodišče posreduje zemljiški knjigi, ki izvede vpis v zemljiško knjigo.
59. člen
Postopki dedovanja premoženja člana agrarne skupnosti, ki je bila vzpostavljena na podlagi ZPVAS, ki so bili začeti do uveljavitve tega zakona in še niso končani, se zaključijo po tem zakonu.
60. člen
Z dnem uveljavite tega zakona preneha veljati 11. člen ZPVAS.
61. člen
Ne glede na določbe 25. člena tega zakona prvi občni zbor v skladu s tem zakonom skliče katerikoli član agrarne skupnosti, ki je bila vzpostavljena na podlagi ZPVAS.
62. člen
(1) Ne glede na določbe ZPVAS se v postopkih vračanja premoženja osebam, ki niso državljani Republike Slovenije in postopki vračanja premoženja še niso končani do uveljavitve tega zakona, vrne premoženje na pravno osebo agrarno skupnost, v kolikor nacionalna ureditev druge države dopušča, da je agrarna skupnost nosilka pravic in obveznosti.
(2) Premoženje, ki je vrnjeno po prejšnjem odstavku, agrarna skupnost ne sme odtujiti, razen v primeru javne koristi.
63. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.