obisk jusov grb slivno obisk jusov

Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije (ZPASS) je v soboto, 11. oktobra 2014, za člane agrarnih skupnosti organiziralo obisk jusarjev na Tržaškem krasu. Strokovne ekskurzije se je udeležilo preko 50 članov agrarnih skupnosti z Gorenjske, Bele Krajine, Notranjske, Štajerske, Krasa, Istre, Krvavca in drugih koncev Slovenije, kjer so prisotne agrarne skupnosti.  Člani agrarnih skupnosti so namreč želeli spoznati delovanje in organiziranost jusov in srenj v Italiji, saj je problematika agrarnih skupnosti pri nas zelo aktualna, tudi zaradi nastajanja novega zakona o agrarnih skupnostih. Slovenske jusarje sta sprejela g. Karlo Grgič, podpredsednik Državne konzulte za skupno lastnino, in g. Vladimir Vremec, predsednik Agrarne skupnosti Tržaške pokrajine, ki sta uvodoma opozorila na razlike v organiziranosti agrarnih skupnosti. Naša agrarna skupnost  je pri njih jus (na Krasu) ali srenja (v Bregu). Jusi oz. srenje se v Italiji združujejo v agrarne skupnosti na ravni pokrajine, te agrarne skupnosti se nadalje združujejo v deželne agrarne skupnosti, predstavniki deželnih agrarnih skupnosti pa sestavljajo »Državno konzulto za skupno lastnino«, ki je organizirana na ravni države Italije in ima sedež na Padričah, kar je velik dosežek in čast za naše rojake.

Tekom dneva smo si ogledali delovanje 4 jusov na Tržaškem krasu. Najprej jus na Opčinah, na katerih pašnikih pasejo govedo in ovce. Na jusarskih zemljiščih takoj za našo mejo so postavili več kovinskih tabel z ledinskimi imeni posameznih predelov. Openski jus ima 250 članov (hišnih številk), ki pa se skoraj v celoti ne bavijo več s kmetijstvom, zato ima ta jus svojstveno specifiko. V vasi Slivno, kjer deluje jus s 15 člani, so največ truda vložili v obnovo kalov in ureditev krožne pešpoti okoli kalov, gradišča, kamnoloma in bližnje jame. Najbolj urejen status kar se tiče članstva in lastništva ima jus v Križu pri Trstu, kjer so leta 1998 izvedli sedem dnevni protest na ulicah Križa za ureditev ustreznega statusa jusarskih zemljišč in prisilili občinsko oblast k njegovem reševanju. Tudi v Križu so jusarske površine opremili s kovinskimi tablami z ledinskimi imeni. Največ pa se z ledinskimi imeni ukvarjajo v jusu Trebče, kjer so izdelali več tabel s prikazom ledinskih imen, v zidove pa vgrajujejo kamnite plošče z izpisanim ledinskim imenom za posamezen predel jusarske zemlje.

Jusi v Italiji imajo v zgodovinskem pogledu veliko podobnosti z našimi agrarnimi skupnostmi. Vsaj na Tržaškem Krasu so nastali približno v istem obdobju kot pri nas. V času fašizma so se pravice jusarjev v Italiji odpravile z določilom, da imajo pravico užitka teh zemljišč vsi prebivalci katastrske občine. Borba za ponovno pridobitev lastništva nad jusarsko oz. srenjsko zemljo še danes ni popolnoma rešena, tako so jusarji stalno v pravdah za svoje pravice in lastnino. Apetiti posebej lokalnih skupnosti po jusarski zemlji so namreč zelo veliki. Pri svojem delu in uveljavljanju svojih tradicionalnih pravic na skupni lastnini pa jim gre bolj na roko država kot pa same občine.

Za razliko od naših agrarnih skupnosti so jusi in srenje v Italiji pravne osebe. Njihovi upravni odbori odločajo tudi o prodaji in nakupu zemljišč. Denar iz naslova jusov ali srenj ne delijo, temveč ga vlagajo v vaško infrastrukturo ali za nakup dodatnih zemljišč. Tudi odškodnine zaradi izgradnje infrastrukturnih objektov (daljnovodi, plinovodi, ceste, ipd..) morajo po zakonu obvezno nameniti za nakup novih zemljišč.

Jusi in srenje na Tržaškem krasu imajo zelo veliko vlogo na podeželju in predvsem pri ohranjanju slovenstva, saj je vsa jusarska oz. srenjska zemlja pretežno v lasti Slovencev.  Sedem jusov iz Italije imajo zemljišča tudi v Sloveniji, za katera pa nočejo, da se vrnejo fizičnim osebam, kot je predvideno v našem zakonu, temveč zahtevajo, da se vrne vasem oziroma jusom kot pravnim osebam.  Skrb za ohranitev gozdov, pašnikov in  drugega jusarskega premoženja ter tradicije jusov za bodoče rodove je pri njih na zelo visokem nivoju. Stalno poudarjajo, da je pomembna skupnost in zemlja, ne posameznik. Preko skupne lastnine se tudi bolj odgovorno ravna do okolja, kot v primeru posameznika.

Seveda je udeležence in gostitelje nagovoril tudi predsednik ZPASS g. Damjan Pobega, ki se je dotaknil predvsem nastajajočega novega zakona in izrazil zadovoljstvo nad nadaljevanjem usklajevalnih sestankov na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za oblikovanje ustreznih določil zakona, ki naj bi rešila čim več težav s katerimi se sedaj soočajo agrarne skupnosti v Sloveniji in jusi iz Italije, ki imajo zemljišča v Sloveniji.

V Bazovici smo se še poklonili spominu na bazoviške žrtve in dan zaključili pod borovci v okolici Padrič na skupnem pikniku.

Egon Rebec