TAX-FIN-LEX TFL

Maj 21, 2019 | Zakonodaja

TAX-FIN-LEX TFL Glasnik:

Tedenski pregled pravnih, davčnih in finančnih novosti / 9. april 2019 / številka 14

Agrarne skupnosti in davki

piše: Tanja Kaltnekar, revija Denar št. 494/2019Agrarna skupnost je skupnost fizičnih in pravnih oseb na podlagi pogodbe in ni davčni zavezanec za plačilo davkov.

V današnjem prispevku vam predstavljam precej neznano obliko delovanja skupnosti v Sloveniji. To so agrarne skupnosti, ki jih v Sloveniji obstaja kar nekaj. Glede na to, da gre za večini davčnih strokovnjakov neznano obliko, katere delovanje je z davčnega vidika lahko zapleteno, ne bo odveč nekaj dodatnih informacij, ki vam mogoče kdaj pridejo prav.

Pojem agrarna skupnost

Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnostih ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic(Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 56/99, 72/00 in 87/11; v nadaljevanju: ZPVAS) opredeljuje pojem agrarna skupnost kot skupnost fizičnih in pravnih oseb na podlagi pogodbe, ki imajo skupne pravice, dolžnosti in obveznosti, določene z zakonom in pravili agrarne skupnosti.

Člani agrarne skupnosti so lastniki zemljišč, ki se odločijo za skupno sodelovanje na določenem območju. Kot lastniki se lahko pojavljajo v različnih oblikah:

  • fizične osebe, ki imajo status kmeta,
  • fizične osebe brez statusa kmeta,
  • družbe,
  • občine,
  • samostojni podjetniki.

Član je torej lahko vsak, ki je lastnik zemljišča, ki ga obsega določena agrarna skupnost.

Šteje se, da je agrarna skupnost organizirana, ko je na podlagi ZPVAS vpisana v register agrarnih skupnosti. Register je javna evidenca o agrarnih skupnostih in o njihovem članstvu. Register agrarnih skupnosti in njihovih članov vodi za kmetijstvo in gozdarstvo pristojni organ.

ZPVAS nadalje določa, da agrarna skupnost ni pravna oseba, vendar ima lahko odprt svoj transakcijski račun pri poslovni banki. Ne glede na dejstvo, da ni pravna oseba, ima procesno sposobnost, to je sposobnost biti stranka v sodnih, upravnih in drugih postopkih pred državnimi organi ali nosilci javnih pooblastil. V davčnih postopkih agrarna skupnost nima procesne sposobnosti in tako ne more biti stranka v davčnih postopkih, niti se ne more šteti za plačnika davka. Ker ne more biti stranka v davčnih postopkih, to predstavlja z davčnega vidika velik izziv pri vseh primerih izplačil dohodkov.

Člani agrarne skupnosti sodelujejo pri upravljanju agrarne skupnosti skladno z njihovim deležem v lastništvu zemljišč, ki je vključeno v agrarno skupnost. Vsaka agrarna skupnost ima temeljni akt, s katerim določi ime in sedež agrarne skupnosti, namen in cilje delovanja, naloge, organe, volitve v organe, seznam zemljiških parcel itd. Obvezni organi agrarne skupnosti so: občni zbor (skupščina ali svet), predsednik in namestnik predsednika, upravi odbor in nadzorni odbor ter drugi, če tako izhaja iz temeljnega akta.

Dohodki agrarne skupnosti

Agrarna skupnost lahko s premoženjem, s katerim upravlja, dosega tudi dohodke, ki se morajo zbirati na transakcijskem računu. To so dohodki iz naslova:

  • sklepanja pogodb,
  • subvencij,
  • odškodnin za neuporabo zemljišč,
  • dajanja zemljišč v najem,
  • prihodki od prodaje nepremičnega premoženja,
  • donacije in drugi viri.

Ta sredstva se porabijo za plačilo stroškov, ki jih ima agrarna skupnost (npr. žičnice, ureditev gozdnih poti, planine, žage, itd.), in tekoče delovanje. Morebitni presežek sredstev se lahko deli med člane glede na višino njihove lastniške udeležbe v skupnosti.

Takoj ko pridemo do dohodkov, ki jih lahko pridobi agrarna skupnost, se pojavi vprašanje, kako z davčnega vidika te dohodke obravnavati, saj se agrarna skupnost ne šteje za davčnega zavezanca po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in torej ni dolžna predlagati obračuna davka od dohodkov pravnih oseb. Povedano drugače, vsak dohodek agrarne skupnosti je treba obravnavati kot dohodek posameznega člana glede na njegov status in to je v praksi velik izziv.

  1. Član agrarne skupnosti je oseba, ki ima status kmeta

Znotraj te kategorije se lahko pojavijo tri različne možnosti:

  1. a) Član agrarne skupnosti je fizična oseba, ki ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi katastrskega dohodka.
  2. b) Član agrarne skupnosti je fizična oseba, ki ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov.
  3. c) Član agrarne skupnosti je oseba, ki ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi katastrskega dohodka in je član strojnega krožka.

Dohodki, ki pripadajo takemu članu agrarne skupnosti, se obdavčujejo skladno s pravili, ki veljajo za posamezni status kmeta in se torej pripisujejo njegovim ostalim dohodkom iz naslova tega statusa.

  1. Član agrarne skupnosti je fizična oseba, ki opravlja dejavnost

Člani v okviru agrarne skupnosti lahko opravljajo tudi druge dejavnosti, ki se ne štejejo v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost. Dohodki, prejeti v okviru opravljanja teh dejavnosti, se štejejo za dohodke iz dejavnosti. Obdavčitev dohodkov iz dejavnosti je odvisna od načina ugotavljanja davčne osnove (po dejanskih podatkih ali skladno z normirani odhodki).

V to skupino sodijo tudi člani agrarne skupnosti, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, in člani, ki ugotavljajo davčno osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi katastrskega dohodka in so člani strojnega krožka.

Če sta izvajalec (agrarna skupnost) in naročnik storitve člana strojnega krožka, se dohodki, ki so pridobljeni z opravljanjem kmetijske in gozdarske dejavnosti v okviru strojnih krožkov, oproščeni dohodnine pri fizični osebi, ki je član agrarne skupnosti in član strojnega krožka ter izpolnjuje pogoje iz 1. točke 26. člena Zakona o dohodnini in Pravilnika o pogojih za oprostitev plačila dohodnine od prejemkov iz medsosedske pomoči med kmetijskimi gospodarstvi v okviru strojnih krožkov.

  1. Član agrarne skupnosti je družba

V tem primeru je družba dolžna delovati skladno z določili Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, kar pomeni, da mora prihodke, ki ji pripadajo s članstvom v agrarni skupnosti, prikazati med svojimi obdavčenimi prihodki.

  1. Član agrarne skupnosti je fizična oseba (brez statusa kmeta, brez dejavnosti)

V praksi so pogosti primeri, ko so lastniki tovrstnih zemljišč fizične osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za status kmeta v smislu opravljanja dejavnosti, niti ne opravljajo kakšne druge dejavnosti. To so lahko osebe, ki so sicer aktivno zaposlene pri drugih delodajalcih ali celo upokojenci.

Zakon o dohodnini v nobenem od členov posebej ne ureja dohodka iz naslova agrarne skupnosti, zato menim, da se v tem primeru prejeti dohodek obravnava kot tako imenovani drugi dohodek po 105. členu Zakona o dohodnini. Navedeni člen v 11. točki 3. odstavka določa, da če ne gre za dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz dejavnosti, za dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti, za dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice, niti za dohodek iz kapitala ter hkrati za tak dohodek ni predpisana oprostitev, je to drugi dohodek.

Od tovrstnega dohodka se plača 25-odstotna akontacija dohodnine, na letni ravni pa se prišteva k ostalim dohodkom, ki so obdavčeni po dohodninski lestvici. Velja dodati, da mora vsak prejemnik tovrstnega dohodka le-tega prijaviti davčnemu organu sam, in sicer v 15 dneh od dneva prejema dohodka na transakcijski račun, kajti vsa izplačila se morajo vršiti po transakcijskih računih.

Dohodki iz naslova najemnine

Pogost dohodek agrarne skupnosti je najemnina iz naslova oddajanja kmetijskih in gozdnih zemljišč. Šteje se, da četudi je ta zemlja del agrarne skupnosti, da se dohodek pripiše vsakemu od članov agrarne skupnosti. Davčna obravnava in način plačila dohodnine od najemnine je odvisen od tega, komu se daje zemljišče v najem in kdo daje zemljišče v najem oziroma kdo je prejemnik dohodka iz oddajanja v najem.

Navedeni dohodki so pri fizični osebi obdavčeni po III. 5. 1 poglavju Zakona o dohodnini, ki ureja dohodek iz oddajanja premoženja v najem, če ga fizična oseba ne dosega v okviru svojega organiziranega podjetja oziroma organizirane dejavnosti. Davčna osnova za dohodek iz oddajanja premoženja v najem se zmanjša za normirane stroške v višini 10 odstotkov od dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem. Ne glede na to, lahko zavezanec namesto normiranih stroškov uveljavlja dejanske stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, če jih v času oddajanja premoženja v najem za navedeno premoženje plačuje sam. Dohodnina od najemnine se izračuna in plača po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove in se šteje za dokončni davek.

Davčna obravnava glede na status najemojemalca

  1. a) Najemojemalec je fizična oseba

Če se premoženje (npr. kmetijska ali gozdna zemljišča) daje v najem fizični osebi, ki ne opravlja dejavnosti, morajo fizične osebe, ki so člani agrarne skupnosti, katera oddaja zemljišča v najem, najpozneje do konca februarja tekočega leta za preteklo leto vložiti napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem glede na svoj delež v agrarni skupnosti. Davčni organ na tej podlagi izda odločbo o odmeri dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem.

  1. b) Najemojemalec je pravna oseba oziroma fizična oseba, ki opravlja dejavnost

Če se zemljišče oddaja osebi, ki se šteje za plačnika davka v skladu z 58. členom ZDavP-2 (npr. pravni osebi ali fizični osebi, ki opravlja dejavnost), je plačnik davka dolžan za davčnega zavezanca, člana agrarne skupnosti, ki je fizična oseba, izračunati, odtegniti in plačati dohodnino v breme dohodka člana agrarne skupnosti, ki je fizična oseba.

Obdavčitev po ZDDV-1

Agrarna skupnost je skupnost fizičnih in pravnih oseb in ni davčni zavezanec za namene DDV, ker nima pravne subjektivitete – ni pravna ali fizična oseba, ki bi ji lahko določili status »osebe« kot davčnega zavezanca na podlagi 5. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1).

Za namene DDV se pri agrarni skupnosti ne določa letnega prometa. Davčni zavezanec, ki mora predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV, je lahko samo posamezna fizična ali pravna oseba, član agrarne skupnosti, ki izpolni pogoje za identifikacijo za namene DDV iz 94. člena ZDDV-1.

Glede na navedeno agrarna skupnost ne more izdajati računov v svojem imenu. Agrarna skupnost pa lahko izda račun v skladu s prvim odstavkom 81. člena ZDDV-1, in sicer kot tretja oseba v imenu in za račun posamezne fizične ali pravne osebe, člana agrarne skupnosti.

Izplačila agrarne skupnosti izvajalcem za opravljene storitve

Za agrarno skupnost, ki nima statusa davčnega zavezanca in se posledično tudi ne more šteti za plačnika davka, pomeni vsako izplačilo za opravljene storitve, ki jih želi izvesti fizični osebi na podlagi pogodbe o delu (podjemne pogodbe), izplačilo v bruto znesku, brez davčnih odtegljajev in brez poročanja davčnemu organu. To je precej neobičajno za slovenski prostor in za prejemnika. Dejstvo je, da mora prejemnik to vedeti, saj je posledično dolžan sam napovedati dohodek davčnemu organu v roku 15 dni od prejema. Na podlagi napovedi mu bo davčni organ najprej obračunal predpisane prispevke, potem pa odmeril tudi 25-odstotno akontacijo dohodnine, ki jo bo obračunal od 90-odstotne davčne osnove, ki se lahko zmanjša tudi za uveljavljene dejanske stroške prevoza, ki jih je imel izvajalec z izvedbo storitev.

Če gre za plačilo opravljenih storitev družbi ali fizični osebi, ki opravlja samostojno dejavnost (npr. odvetnik), to za prejemnika predstavlja prihodek kot tak, ki ga evidentira skladno s pravili, ki zanj veljajo.

Zaključek

Današnja tematika je za nekatere mogoče res malo bolj eksotična, vendar dokazuje, da vsa siceršnja pravila, ki navadno veljajo ob izplačilu dohodkov s strani izplačevalcev, ki imajo nek formalni status, kar praviloma velja tudi za agrarne skupnosti, v tem primeru ne veljajo in to zahteva precej pozornosti, če želimo zadostiti davčnim predpisom, ki nedvomno niso prilagojeni tovrstnim primerom.

Tudi za agrarne skupnosti bi morale veljati določene poenostavitve oziroma bi morale imeti status davčnega zavezanca in plačnika davka. Najmanj, kar bi bilo treba spremeniti, je, da dobijo z davčnega vidika status, kot to velja za upravnike stavb, ki na primer pobirajo najemnino za skupne prostore v imenu in račun lastnikov in tudi plačujejo davčni odtegljaj za vse lastnike, ki so fizične osebe.