najlastniki

Zavod za gozdove Slovenije že vrsto let tako izreka priznanja najskrbnejšim lastnikom gozdov v posameznih območjih ZGS. V Združenju predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije smo lahko letos še posebej ponosni, da so bile med preko 300.000 lastniki gozdov za najskrbnejše lastnike zbrane kar tri agrarne skupnosti med njimi dve, ki sta tudi naši ustanovni članici. ZGS je utemeljitev izbora pospremil z naslednjimi besedami:

  1. Agrarna skupnost Čezsoča je največja in po času delovanja najstarejša agrarna skupnost na Bovškem. Ustanovljena je bila 28. januarja 1995 in če se malce pošalimo, je letos postala polnoletna. Skupnost šteje 77 članov. V lasti ima okoli 1.000 ha večnamenskih, 1.500 ha varovalnih gozdov, ima pa še dve planini in pašnike v okolici vasi. Gospodarjenju z gozdovi in drugim premoženjem skupnosti je sicer že dobro utečeno. Večino gozdarskih del opravijo z izvajalci gozdarskih del, člani pa sekajo le les za domačo rabo. Gozdovi so primerno negovani, gozdne prometnice pa dobro vzdrževane, saj dobro sodelujejo z Zavodom in upoštevajo njegova strokovna navodila. V zadnjih štirih letih se je nov upravni odbor lotil dveh velikih projektov, ki ju uspešno zaključuje:
    1. Spremenili in dopolnili so akte o delovanju skupnosti  ter pričeli z aktivnim urejanjem dedovanja in vpisa pravih lastnikov v zemljiško knjigo, kar je pogoj za uspešno gospodarjenje.
    2. Gradnja gozdne ceste Polovnik, ki pomeni začetek odpiranja gozdov v doslej zaprtem kompleksu Polovnika. Cesta je bila financirana skozi Program razvoja podeželja

Oktobra leta 2011 je bila agrarna skupnost predstavljena na delavnici Draft programme Forest Commons v Burbachu v Nemčiji, podobno predstavitev so pomagali organizirati marca 2012 tudi v Bovcu. Letos skupaj z Gozdarskim inštitutom Slovenije sodeluje pri pilotnem projektu PROFORBIOMED (strateški projekt rabe biomase v Mediteranu) – inštitut za skupnost pripravlja pilotni projekt dolgoročnega posestnega načrta. Zaradi vsega navedenega je agrarna skupnost Čezsoča lahko za zgled drugim skupnostim in tudi ostalim lastnikom gozdov.

  1. Velika razdrobljenost gozdne posesti otežuje strokovno delo z zasebnimi gozdovi ter optimalno izrabo lesa in potencialov gozda. Tudi pri reševanju tega problema se lahko učimo iz preteklosti in sicer z obujanjem agrarnih skupnosti – prastare oblike upravljanja skupnega premoženja. To še posebej dokazuje Agrarna skupnost Divača, najbolj skrbni lastnik gozda v Kraškem GGO za leto 2013. Teža skrbi za gozdove na Krasu se s pogozdovanja prenaša na njihovo ohranitev in nego ter varstvo pred požari. »Tudi kraški gozd daje, a le, če se vanj vlaga,« je vodilo Ivana Dolenca, ki je predsednik AS Divača že vse od leta 2003. Danes 27 jusantov AS Divača gospodari v skladu s dolgoletnim izročilom s 305 hektarji zemljišč, od tega 244 ha gozda. Upravni odbor AS člane agrarne skupnosti spodbuja k sečnji za lastne potrebe, preostali možni posek pa opravi zunanji izvajalec. Tako so z redčenji in sanitarnimi sečnjami v preteklem desetletju vsako leto posekali 1000 – 1200 m3 lesnih sortimentov. Posebno pozornost posvečajo sanaciji pogorišč – s sadnjo želoda so obnovili 5 ha gozda in protipožarni preventivi. Državnim subvencijam namenjenim vzpostavitvi protipožarne infrastrukture ob železniški progi so dodali tudi lastna sredstva. Čut za nego kulturne krajine so pokazali z ureditvijo 37 ha zaraščajočih se pašnih površin, ki jih dajejo v najem kmetom, družbeno odgovornost pa so pokazali tako, da so s čistilnimi akcijami lastnoročno rešili problem črnih odlagališč gradbenega materiala v okolici Divače.  Njihovo sodelovanje z ZGS je že utečena praksa, ki so jo razširili še na sodelovanje z Biotehniško fakulteto in Gozdarskim inštitutom. V okviru projekta Ukrepi za izboljšanje izkoriščenosti proizvodnih potencialov gozdov je bilo na posesti AS Divača na 6 raziskovalnih ploskvah posajenih 3000 sadik različnih listavcev. Izsledki raziskave bodo pokazali poti, kako s povečevanjem deleža avtohtonih listavcev dolgoročno dvigniti gospodarsko vrednost in okrepiti okoljetvorne vloge teh gozdov. Da bi tudi drugim agrarnim skupnostim olajšali delo so se aktivno vključili v nastajanje Združenja agrarnih skupnosti, tudi v prihodnje pa se bodo posvečali predvsem lokalnemu okolju. Prepričani so, da bi s povezovanjem ostalih lastnikov lahko ustvarili pogoje za boljše izkoriščanje biomase in prehod javnih stavb v Divači na ogrevanje z njo.

 

  1. Gozdna urbarialna skupnost (GUS) Dobrovnik gospodari z 200 ha gozdov in združuje okoli 420 deležnikov. Je največja urbarialna skupnost v Prekmurju. Gozdovi se nahajajo na prehodu prekmurske ravnice v gričevje Goričkega, na samem robu območja, ki spada v Krajinski park Goričko. GUS Dobrovnik vodi upravni odbor. Predsednik upravnega odbora GUS Dobrovnik je trenutno  g. Lajter István. Najpogostejše drevesne vrste v gozdovih so hrast graden, bukev, beli gaber in rdeči bor, primešanih pa je še vsaj 15 drugih drevesnih vrst. Predpisan letni etat je 1.350 m³. V naslednjem desetletju so načrtovana gozdnogojitvena dela v višini 5,8 ha/leto. Vsa načrtovana dela v gozdnogospodarskih načrtih se izvajajo praktično v višini 100 %, kar pomeni, da je Gozdna urbarialna skupnost Dobrovnik zelo dober gospodar. Veliko vlogo pri gospodarjenju z gozdovi v teh gozdovih predstavlja tudi tradicija in navezanost deležnikov na „svoj gozd“. Strokovnost gospodarjenja v gozdovih GUS Dobrovnik je zaradi dobrega sodelovanja z revirnim gozdarjem na zelo visokem nivoju. Gospodari se po odsekih, veliko število deležev upošteva dejansko samo pri delitvi letnega etata in obveznostih za gojitvena dela. Pri deljenju letnega etata se uporablja poseben postopek po katerem vsak izmed deležnikov dobi svoj, po vrednosti enak delež etata, ki ga lahko poseka. Negovalna dela izvajajo  deležniki, strokovno, s polno mero občutka za gozd, kar dokazujejo tudi izredno dobre zasnove v mladih gozdovih. Revirni gozdar ima pri svojem delu veliko podporo članov Upravnega odbora, ki po potrebi sodelujejo pri delu gozdarja na terenu. Člani GUS Dobrovnik se udeležujejo tudi različnih izobraževanj ZGS Kompleks GUS Dobrovnik, ki je v neposredni bližini Bukovniškega jezera in domačih vinogradov poleg lesnoproizvodne funkcije opravlja zelo dobro tudi ostale funkcije. Glede na razdrobljenost gozdne posesti v Pomurju je GUS Dobrovnik s svojim delom in aktivnostmi svetel zgled, kako je mogoče v sodelovanju z gozdarji uspešno gospodariti z gozdom tudi v obliki skupne lastnine.

Izbranim agrarnim skupnosti iskreno čestitamo za dosežen uspeh, ki naj jim bo dobro vodilo za bodočnost. Ostale agrarne skupnosti pa vabimo, da sledijo njihovim svetlim zgledom. V ZPASS vam bomo v pomoč!