Na podlagi IV. poročila z dne 25. 1. 2014, ki ga je pripravila delovna skupina za pravna vprašanja pri ZPASS in sklepa upravnega odbora ZPASS z dne 28. 1. 2014 je ZPASS sprejel naslednja stališča glede osnutka Zakona o agrarnih skupnostih (EVA 2013-2330-0221), ki je bil objavljen na portalu E-demokracija dne 24. 12. 2013.
I.
Iztočnice sestanka so bile:
- Ustanavljanje novih AS (ne vračanje premoženja – denacionalizacija).
- Razveljavitev 11. člena ZPVAS.
- Omenitev denarnih sredstev pri delitvi.
- Vprašanje občin in njihovega delovanja – podaritev deležev.
- Večina za posle, ki presegajo redno upravljanje.
- Pristopni člani.
- Nadomeščanje predsednika.
- Organi AS.
- Upravljanje in razpolaganje z nepremičnim premoženjem.
- Zastaranja pri odškodninah.
- Dedovanje brez dediča.
- Omejitev delitve prihodkov iz subvencij.
- Predkupna pravica.
- Transformacija iz skupne lastnine v solastnino.
- Lastniki v tujini in skrbnik.
- Prevzem kmetije v celoti pred nacionalizacijo – postopek v teku.
II.
AD 1: Ustanavljanje novih AS
Omogočiti je potrebno ustanavljanje novih agrarnih skupnosti, saj v praksi obstajajo skupnosti, ki niso bile nacionalizirane, zato tudi ne denacionalizirane. Še vedno pa gre za skupnosti, ki udeležujejo večje število solastnikov na zemljiščih, ki so v naravi kmetijska in gozdna zemljišča. Tako kot agrarne skupnosti, ki so se vzpostavile in delujejo na podlagi ZPVAS, so tudi te skupnosti ovirane pri njihovem delovanju, zato potrebujejo naprednejše pravne instrumente za delovanje, ki jih ponuja ZAS. Kot nujno se zato predlaga, da se omogoči ustanavljanje novih AS, ki bodo delovala po pravilih ZAS. Seveda pa naj se določi pogoje pod katerimi lahko določena skupnost postane agrarna skupnosti in zapade pod pravni režim ZAS. Primeroma bi to lahko pogoji bili:
– skupnosti fizičnih in pravnih oseb, ki imajo v skupni lastnini ali solastnini nepremično premoženje sestavljeno iz gozdnih in/ali kmetijskih zemljišč,
– da je skupnih lastnikov oziroma solastnikov več kot deset,
– da je velikost zemljišč vsaj 5ha,
– da se sprejme statut nove agrarne skupnosti na način, kakor bo to veljajo za vse agrarne skupnosti.
Omogoči se ustanavljanje novih agrarnih skupnosti pod zakonsko določenimi pogoji.
AD 2: Razveljavitev 11. člena ZPVAS
Sedaj veljavna ureditev iz 11. člena ZPVAS je dobra korektura splošne ureditve in se je v praksi izkazala za uspešen model za sklepanje najemnih pogodb. Ob upoštevanju, da bo novi ZAS način upravljanja in razpolaganja s premoženjem agrarnih skupnosti še dodatno približal življenjskim razmeram v agrarnih skupnostih, bo potreba po 11. členu ZPVAS dejansko odpadla. Kljub temu pa so bili izraženi utemeljeni pomisleki, da je potrebno podati ustrezno prehodno obdobje, saj bodo tako postopki dedovanja, kakor postopki ponovne registracije, potrebovali daljše časovno obdobje, da se zaključijo in šele z njihovim zaključkom bo začel učinkovati pravni režim iz ZAS. Obenem je potrebno upoštevati tudi še nedokončane postopke denacionalizacije, ki bodo po pravnomočno končanem postopku morale skozi postopke dedovanja. Glede na navedene okoliščine je potrebno pred razveljavitvijo 11. člena ZPVAS podati ustrezno prehodno obdobje, ki naj bo dolgo vsaj 5 leti, pri čemer rok za tiste agrarne skupnosti, ki še niso zaključile postopkov denacionalizacije, se določba uporablja še pet leti po končanem postopku. Alternativna možnost za nedokončane postopke je posebna ureditev, po kateri bi se nasledstvo iz nekdanjih članov v agrarnih skupnostih rešilo v upravnem postopku.
- 1. Po uveljavitvi ZAS, 11. člen ZPVAS preneha veljati v roku pet let od uveljavitve ZAS.
- 2. Ne glede na določbo o prenehanju veljavnosti 11. člena ZPVAS, se 11. člen ZPVAS uporablja še pet let od pravnomočno dokončanega postopka vračila premoženja agrarni skupnosti.
- 3. Prouči naj se alternativno možnost, da se v že začetih in nedokončanih upravnih postopkih vračila premoženja agrarni skupnosti reši vprašanje nasledstva (članstva), z namenom, da se člani agrarnih skupnosti izognejo postopkom dedovanja.
- 4. Pogoj mora biti tudi, da se AS ustanovi pred končanjem vseh postopkov o dedovanju, na podlagi sklepa ustanovnega zbora (3/4 večine navzočih).
AD 3: Omenitev denarnih sredstev pri delitvi.
Splošno pravilo glede delitve denarnih sredstev, ki ga predvideva zakon je utemeljeno, saj je kljub relativno dobri obstoječi praksi agrarnih skupnosti, ki veliko vlagajo skupno premoženje (gozdne ceste, planinska infrastruktura…) ter prispevajo v socialne programe, vaško infrastrukturo in skupno dobro kraja, potrebno zagotoviti, da se iz prihodkov agrarne skupnosti prvenstveno pokrivajo investicije v skupno premoženje pred delitvijo »dobičkov« med člane. Predvsem članstvo, ki po denacionalizacijskih postopkih in postopkih dedovanja, ni nujno vezano na kraj delovanja agrarne skupnosti in članstva, ki ne potrebuje pašnih površin ali lesa, se v takih agrarnih skupnostih pojavljajo interesi po čim večji delitvi finančnih sredstev, kar pa niža višino finančnih sredstev za morebitne investicije v premoženje AS oz. so vlaganje v skupno dobro kraja. To ni v interesu agrarne skupnosti in zato v nasprotju z javnim interesom. Vendar pa je potrebno upoštevati dva momenta, da je premoženje članov AS zasebna lastnina in se kot taka upošteva v premoženje posameznika iz česar izhajajo davčne obremenitve ter vpliv na socialne transferje. Ter, da se pri določenih AS pojavljajo večji denarni tokovi, ki izhajajo iz najemnin ali odškodnin za zemljišča – običajno za nekmetijsko dejavnost (razna infrastruktura, smučišča, turistične dejavnosti…) ter iz naslova gospodarjenja z gozdovi pri čemer običajno velja, da se gozdovi AS nahajajo v takem stanju, da je izvedba poseka nujna in v skladu z Gozdno gospodarskimi načrti. Tako se v AS ustvari določen denarni tok, ki presega zmožnosti in potrebe investicij v skupno premoženje ali potrebe po investicijah lokalnega ali vaškega okolja po investicijah. V teh primerih bi bilo potrebno omogočiti, da se taka sredstva kot presežek razdelijo glede na sklepe članov agrarne skupnosti in s tem »kompenzirajo« bremena, ki jih ima član kot solastnik iz skupnega premoženja. Glede na različne prakse in dejavnosti znotraj AS menimo, da bi sedanje določilo negativno vplivalo na AS in privedlo do nezaželenih posledic in napačnega razumevanja (Kako pojasniti morebitne omejitve delitve prihodka iz prodaje sira na planinah?). Bolje bi bilo, če bi razmišljalo o tem, da se v zakonu predvidi t.i. obvezna rezerva, obveznemu skladu, skratka o nekem minimumu, ki ga mora agrarna skupnost ohraniti obseg tega pa opredeliti v temeljnem aktu.
- 1. Višino denarnih sredstev, ki naj se delijo med člani agrarne skupnosti, naj bo v pristojnosti zbora agrarne skupnosti.
- 2. Zakon naj predvidi obveznost o vzpostavitvi in vzdrževanju višine obveznih denarnih sredstev na TRR in možnosti za njihovo koriščenje.
AD 4: Vprašanje občin in njihovega delovanja – podaritev deležev
Glede občin je bilo na vseh obravnavah večkrat izpostavljeno, da so občine nenaravni lastnik in član v agrarnih skupnostih. V tej smeri so bile že večkrat obravnavane različne rešitve, zato jih kratko navajamo:
– prenos upravljavskih pravic občin na agrarno skupnost,
– omejitev glasovalnih pravic na način,
– omogočiti brezplačen prenos deležev na agrarno skupnost ali nove člane.
- 1. Občina mora nepremičnine v šestih mesecih od dneva pridobitve ponuditi v brezplačno rabo in upravljanje agrarni skupnosti, vaški oziroma krajevni skupnosti iz katere te nepremičnine izhajajo oziroma na katerih je pretežni del agrarne skupnosti. Občina lahko svoj delež upravlja le preko zgoraj navedenih organizacij.
- 2. Občina ima, ne glede na velikost njenega deleža, število glasov do največ ene četrtine vseh glasov, vsaj v primeru, ko gre za upravljanje z gozdnimi in kmetijskimi zemljišči.
- 3. Ne glede na določbe 24. člena zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12 in 47/13 – ZDU-1G) lahko občina brezplačno odsvoji deleže na nepremičnem premoženju v korist agrarne skupnosti ali pristopnega člana v skladu s temeljnim aktom agrarne skupnosti.
- 4. Občina mora prihodek iz naslova agrarne skupnosti nameniti za potrebe vaške oziroma krajevne skupnosti iz katere izhaja agrarna skupnost.
AD 5: Večina za posle, ki presegajo redno upravljanje.
Glede na pestro in raznoliko prakso, ki se pojavlja v različnih agrarnih skupnostih se predlaga, da si agrarne skupnosti same določijo kvorume in pravila odločanja, vendar pa zakon daje minimum, ki ga agrarne skupnosti ne smejo spremeniti s temeljnim aktom.
- 1. O poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja naj odloča zbor agrarne skupnosti z 2/3 večino deležev (navzočih).
- 2. Zbor agrarne skupnosti je sklepčen, če je prisotnih toliko članov, da seštevek njihovih deležev presega polovico vseh deležev.
- 3. Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka, je zbor agrarne skupnosti sklepčen, če je po 30 minutah od uradnega sklica zbora agrarne skupnosti, prisotnih toliko članov, da seštevek njihovih deležev, presega četrtino vseh deležev.
- 4. Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena, se lahko sklene posel o prodaji posamezne nepremičnine le, če člani na zboru odločijo s 3/4 večino vseh deležev.
- 5. Temeljni akt agrarne skupnosti lahko določi zahtevnejše večine za sklepanje poslov, ki presegajo redno upravljanje in poslov za prodajo posamezne nepremičnine.
- 6. Določiti bi bilo potrebno, da sodijo med posle rednega upravljanja pri agrarni skupnosti tisti posli, ki so v skladu z namenom – 3. člen (npr. sečnja lesa).
- 7. Pri sklicu zbora agrarne skupnosti naj šteje podpis pri osebni vročitvi vabila enako kot potrdilo o oddani priporočeni pošiljki.
Pomembno:
Zakon mora vsebovati način, da bo v pravnem prometu popolnoma jasno določeno, da pri razpolagalnih pravnih poslih ni potrebno podpis vseh pri notarju in kdo je pogodbena stranka (člani AS ali AS).
AD 6: Pristopni člani.
Članstvo v AS je avtonomno področje, ki ga mora urejati temeljni akt agrarne skupnosti. Zatorej naj zakon samo določa, da mora imeti temeljni akt vsebovati določbe o pristopnih članih. Mora pa tudi imeti določbe o izključitvi člana v konceptu izplačila.
Zaradi varstva pravic pristopnih članov mora agrarna skupnost skleniti s pristopnim članom pisno pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij.
- 1. Članstvo, tudi pristopne člane, mora urejati temeljni akt agrarne skupnosti.
- 2. Temeljni akt agrarne skupnosti mora vsebovati tudi določbe o izplačilu člana iz agrarne skupnosti preko nepravdnega postopka ali sporazumno pri notarju. Temeljni akt mora vsebovati kriterije, kdaj o temo odloča zbora AS in s kakšno večino, ki ne sme biti manjša od 2/3 navzočih.
- 3. Agrarna skupnosti mora ob imenovanju pristopnega člana z njim skleniti pisno pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij (pravice in obveznosti), kjer posebej mora vsebovati ureditev predkupne pravice.
AD 7: Nadomeščanje predsednika.
Namestnik predsednika mora biti obvezen.
V določbi 1. odstavka 29. člena predlaganega člena ZAS se črta besedo “lahko”.
AD 8: Organi AS.
Glede različno prakso, običajno pravo naj bodo v zakonu opredeljeni le temeljni organi agrarne skupnosti in naj se vsebino prenese v uredbo, ki naj bo prototip ureditve za agrarno skupnost, ki nima dobrega temeljnega akta. Podzakonski akt
- 1. Zakon naj določi le nujne organe agrarne skupnosti in le tiste pristojnosti, ki so obvezne za določeni organ in jih mora agrarna skupnost urediti v temeljnem aktu ter jih ni dovoljeno spreminjati na način, da zagotavljajo manjše varstvo.
- 2. Tipska pravila, ki naj veljajo subsidiarno, če ni v temeljnem aktu urejeno, naj bodo zajeta v podzakonskem aktu.
AD 9: Upravljanje in razpolaganje z nepremičnim premoženjem.
Kadar se je v postopku dedovanja zgodilo, da se je delež “drobil” je potrebno dodati nov red, ko ima predkupno pravico tisti, ki je bil član in čigar delež se je drobil. Zlasti je bilo to težava pri denacionalizaciji po ZDden.
Prav tako bo potrebno rešiti problem skupne lastnine. Omogočiti je potrebno spremembo iz skupne lastnine v solastnino. V primerih, ko je prišlo pri skupni lastnini do drobljenja, je možno v temeljnem aktu agrarne skupnosti določiti deleže posameznih skupnih lastnikov.
Splošni pomisleki od 44. do 47. člena.
Omejitve koncentracije deležev, tudi preko povezanih oseb.
Prenos nedoločenega deleža na skupni lastnini s prodajno pogodbo.
1. 1. Dodati novo določbo o predkupni pravici v primeru preteklega drobljenja deležev.
- 2. Omogočiti sodno ali notarsko preoblikovanje iz skupne lastnine v solastnino.
- 3. V temeljnem aktu je potrebno določiti deleže, kadar so člani agrarne skupnosti skupni lastniki.
- 4. Preveriti ali so določbe iz 44. do 47. člena ZAS ustrezne in sistemsko usklajene.
- 5. Preprečiti koncentracije, tudi preko povezanih oseb, na način, da se določi največji delež, ki ga lahko ima posamezni subjekt.
- 6. Omogočiti prodajo nedoločenega deleža na skupni lastnini (singularno nasledstvo v pravnem položaju) brez soglasja ostalih skupnih lastnikov (vstop v enake pravice in obveznosti).
AD 10: Zastaranja pri odškodninah.
Glede na vrsto težav, ki so jih imele agrarne skupnosti pri povračilu (ugovori pasivne in aktivne legitimacije v pravdi, ali gre za nepravdni ali pravdni postopek, različnih tolmačenj zastaralnih rokov, itd.) se predlaga prehodno obdobje v kateri lahko agrarna skupnost zahteva odškodnino za nevrnjeno premoženje v postopku denacionalizacije.
Agrarna skupnost lahko v roku enega leta po ponovi registraciji v skladu z določbami ZAS, lahko uveljavlja odškodnino za nevrnjeno premoženje v postopku vračila premoženja.
AD 11: Dedovanje brez dediča.
Kadar ni dediča bi bilo naravno, da se ta delež prenese na ostale člane agrarne skupnosti.
- 1. Delež pri dedovanju brez dediča preide na člane agrarne skupnosti pod pogojem, da se ne plača davka pri dedovanju, sicer pa na poseben sklad neznanih dedičev, ali na lokalno skupnost.
- 2. Pridobitelj (člani AS, poseben sklad ali lokalna skupnost) mora na podlagi zahteve pristopnega člana ali agrarne skupnosti (če bo to poseben sklad / lokalna skupnost) delež prodati.
- 3. Pri prodaji ni davka na promet z nepremičninami.
AD 12: Omejitev delitve prihodkov iz subvencij.
Pridobljene subvencije so namenski dohodek. Uporabiti ga je potrebno za namen, za katerega je bil pridobljen. Menimo, da mora temeljni akt urediti to materijo, vendar na avtonomen način.
Agrarna skupnost mora v temeljnem aktu urediti način porabe namensko pridobljenih sredstev.
AD 13: Predkupna pravica.
Predkupna pravica je ustrezna, morda jo bi bilo smotrno prenesti v temeljni akt AS.
Predlagatelj zakona naj prouči možnost, da je predkupna pravica stvar pravil agrarne skupnosti.
AD 14: Transformacija iz skupne lastnine v solastnino.
Dopuščena mora biti možnost spremembe skupne lastnine v solastnino.
AD 15: Lastniki v tujini in skrbnik
Za lastnike, ki so v tujini in so nedosegljivi ali na drugačen način trajno ne izvršujejo svojih pravic in obveznosti v agrarni skupnosti je potrebno jim postaviti stalnega skrbnika.
Predsednik agrarne skupnosti lahko zahteva, da se s strani določenega upravnega organa imenuje stalnega skrbnika za določenega lastnika, ki trajno ne izvršuje pravic in obveznosti v agrarni skupnosti ali je praktično nedosegljiv. Skrbnik mora biti primeren. Kriterije za primernega skrbnika mora določiti temeljni akt agrarne skupnosti.
AD 16: Prevzem kmetije v celoti pred nacionalizacijo – postopek v teku.
V praksi pri denacionalizaciji so se pojavile težave, ko je bila celotna kmetija prodana z njo pa tudi pravice v agrarni skupnosti. Namreč pri vračilu premoženja se je to premoženje vračalo tistim, katerim je bilo premoženje formalno odvzeto in se ni upoštevalo prenosa na podlagi singularnega nasledstva.
Prouči naj se možnosti, kako bi lahko rešili nastale težave pri singularnem nasledstvu v postopkih, ki še niso zaključeni.
III.
Zamejci so poslali dne 22. 1. 2014 pripombe iz katerih izhaja, da se bojijo različnega tolmačenja ZAS, torej da bi zakon posegal v njihovo upravljanje. ZAS naj določi izjemo, ki pa se bo nanašala le na njihovo problematiko.
V določbo 62. člena ZAS naj se doda pravilo, da te tuje pravne osebe, ki so premoženje dobile po ZAS ne zavezuje glede načina upravljanja s premoženjem.
IV.
Fakultativna možnost opravljanja javne službe.
Naloge javne službe na področju svetovanja agrarnih skupnost so lahko zlasti:
– pomoč pri pripravi statuta in organizaciji občnega zbora agrarne skupnosti;
– svetovanje pri pripravi letnega programa in finančnega načrta;
– svetovanje pri sklepanju pravnih poslov v zvezi z upravljanje in razpolaganjem s premoženjem članov;
– svetovanje na področju gospodarjenja z gozdovi;
– svetovanje in zastopanje v postopkih pri pridobivanju finančnih spodbud (subvencij) in
– izvensodno reševanje sporov,
– drugo svetovanje.
Glede obveznosti javne službe, oblike izvajanja javne službe, financiranja javne službe, cene storitev javne službe, programa javne službe, subvencioniranja posameznih storitev javne službe, strokovnega nadzora nad izvajanjem javne službe, pogojev za opravljanje javne službe, oseb, ki izvajajo naloge javne službe in drugih stvari se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo zakon o kmetijstvu.
Pogoji za opravljanje javne službe:
– rezprezentativnost (vsaj 50 članov – agrarnih skupnosti)
– kadrovska usposobljenost (zagotovljeno ustrezno število kadrov z ustrezno izobrazbo)
– logistična sposobnost (prostori, oprema)
Opravlja na podlagi koncesije, ki jo podeli vlada.
V zakonski osnutek naj se doda določbe, ki bodo omogočale opravljanje javne službe za potrebe delovanja agrarnih skupnosti.
V.
Dodatne kratke pripombe:
- Rešitev agrarnih skupnosti, ki imajo le služnostne pravice.
- Rešitev težav v zemljiški knjigi z različnimi vpisi.
- Agrarne skupnosti naj obdržijo lastna imena.
- Prepoved darilni pogodb med člani agrarne skupnosti.
- Pri dedovanju naj takoj po sporazumnem dedovanju, nastopi prevzemnik kmetije.
- Zakon naj vsebuje napotilo, da lahko imajo agrarne skupnosti poseben davčni status.
Senožeče, dne 27. 1. 2014