ZADEVA: PROBLEMATIKA V AGRARNI SKUPNOSTI DOVJE – MOJSTRANA
Predstavitev AS
1.
Agrarna skupnost Dovje-Mojstrana (Zemljiška zajednica) je nastala že v letu 1888, ko je dobila prva začasna pravila. Delovala je tudi po 1. In 2. svetovni vojni na območju takratne občine Dovje (sedaj Krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana), vse do leta 1947, ko je bilo AS odvzeto premoženje. Takrat je bilo v AS 134 članov.
Agrarna skupnost je bila ponovno ustanovljena na območju k.o. Dovje v letu 1994 na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Ur. list RS, št. 5/94 – ZPVAS). V sedanjo AS je vključenih 97 članov – upravičencev in občina Kranjska Gora, ki imajo na skupnem premoženju v AS, skupaj 775 deležnih pravic.
2.
Premoženje AS Dovje-Mojstrana obsegajo zemljišča: pašnika v bližini vasi Dovje,visokogorski pašnik na Dovški Babi/Rožci v Karavankah, visokogorski pašnik na Vrtaški planini nad dolino Vrat v Julijcih, gospodarske in varovalne gozdove ter neplodno zemljišče na območju Karavank, ter dolinah Vrat in Kota v Julijcih. Premoženja AS prestavlja skupaj 556 zemljiško-knjižnih parcel v skupni izmeri 53964467 m2. Zemljišča so skupna lastnina upravičencev-članov v AS Dovje-Mojstrana.
3.
Zaradi gorskega terena, kjer je večina zemljišč, je na podlagi cenitve ugotovljena vrednost premoženja v AS v višini 5.385.343,81€, kar je bistveno manj od ocenitve po GURS-u (9.740.209,35€).
Posamezen član v AS ima 5 ali 8 deležnih pravic (glede na Register z dne 17.3.1922, , ki je
veljal še leta 1947). V postopkih dedovanja se glede vrednosti podedovanega premoženja uporablja še Uredba Vlade RS.
4.
Vpis premoženja članov AS Dovje-Mojstrana v zemljiško knjigo
V letu 1947 je bilo premoženje (parcele kot skupna lastnina) v zemljiški knjigi vpisano pri eni vložni številki in sicer:
v A listu so bile vpisane vse parcele, v B listu vpisano skupno lastništvo na Agrarno skupnost, v C listu pa so bili vpisani takratni upravičenci-člani AS (kot skupni lastniki).
UE Jesenice je z delnimi odločbami vračala posamezne parcele, v katerih je bilo odločeno, da se vrača AS, v obrazložitvi pa so bili navedeni upravičenci-sedanji člani AS.
Na podlagi teh odločb UE pa so sodišča pri vsaki vrnjeni parceli (glede na nov način vodenja zemljiške knjige) vpisovali skupno lastnino na ime posameznih dedičev-članov AS (ime in priimek in 1/1) , ne da bi hkrati vpisali še AS.
Ker v zemljiški knjigi ni vpisana tudi AS, ni izkazano, da gre za skupno lastništvo članov AS v okviru AS. Zato AS nima nobenega pregleda in ne more izkazovati skupnega lastništva premoženja članov AS. To pa močno otežuje skupno gospodarjenje in urejanje zadev v AS in pri drugih organih.
5.
Sodna praksa glede vpisov agrarne skupnosti v zemljiško knjigo
O tem, kako naj bi se vpisovala AS v zemljiško knjigo, je že odločalo sodišče. Višje sodišče v Kopru je v sklepu CDn 2/2003 z dne 4.6.2013 pojasnilo: V zemljiško knjigo se vpiše tudi ime agrarne skupnosti (AS), kar je določeno v čl. 12 ZPVAS. Opozorilo je tudi na določbo petega odstavka čl. 7 ZPVAS. Ti določbi sta po razlagi sodišča (glede na vsebino zakona in namen) potrebno razumeti, da predvidevata vpis pravnega dejstva – da je razvidno, da gre za premoženje imetnika stvarne pravice kot člana AS.
Med sodnimi judikati je pomembna odločitev Višjega sodišča v Kopru (VSK 00011814) z dne 25.4.2018. Bistveno pojasnilo sodišča je, da glede na individualistični koncept lastnine gredo stvarne pravice (pri nas skupna lastnina na premoženju) le individualno določenim subjektom (članom v naši AS), ne pa kolektivnim pravnim subjektom, kot je agrarna skupnost. Zato se le individualni pravni subjekti (tj. člani AS) kot nosilec pravic vpisujejo v zemljiško knjigo. Vpis imena agrarne skupnosti v zemljiško knjigo, o katerem govori 12. člen ZPVAS ima zgolj pomen vpisa pravnega dejstva (zato, da se iz zemljiške knjige jasno vidi, za kakšno premoženje gre). V obrazložitvi je sodišče pojasnilo, da je v času sprejemanja ZPVAS veljala ureditev, ko so se vpisi izvajali v zemljiškoknjižnih vložkih (pri A,B in C listih).
Sedaj veljavni Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) vse to bistveno spreminja, saj določa, da se vpisi stvarnih pravic (npr. lastništva), izvedejo pri vsaki parceli posebej, ker ni več zemljiškoknjižnih vložkov. Višje sodišče v Kopru je v obrazložitvi še navedlo, da se na podlagi 10.tč. 22. čl. ZZK-1 v zemljiško knjigo vpisujejo druga pravna dejstva, za katera zakon določa, da se vpišejo – to pa je določeno v čl. 12 ZPVAS. Višje sodišče je še dodalo, da bo v primeru tehničnih ovir za izvedbo vpisa (pravnega dejstva, tj, vpisa AS), pred novim odločanje v zadevi vpisa te ovire potrebno odpraviti.
VPRAŠANJI:
- Kako doseči, da bo pri vseh parcelah, ki so bile vrnjene, poleg članov AS še vpisana Agrarna skupnost Dovje-Mojstrana ?
- Ali bi bilo potrebno o tem problemu seznaniti Vrhovno sodišče RS, Evidenčni oddelek:
– da bi se zagotovilo enotno sodno prakso v zemljiških knjigah – enotno odredbo sodnikov za vpis in enotno izvedbo vpisa pravnega dejstva – vpisa agrarne skupnosti in
– da bi preverilo, če gre pri teh vpisih res za tehnično oviro ?
6.
Uporaba ZPVAS, ZAgrS, Uredbe Vlade RS in ZDDD na sodiščih in pri FURS-u
Nov Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS)- Ur. list, RS št. 74/1015, je v 58 čl. določil podrobneje, kako se izvedejo postopki dedovanja. S tem zakonom (ZAgrS) pa ni bil razveljavljen ZPVAS. Oba zakona sta lex specialis. Zato menimo, da veljata in se uporabljata oba zakona v postopkih (tudi dednih) glede na načelo, da novejši specialni zakon dopolnjuje starejšega, kolikor ga z novimi določbami ne razveljavlja- spreminja.
Zato bi moralo sodišče pri izračunu nujnega deleža in višine sodne takse upoštevati Uredbo Vlade RS o določitvi vrednosti zapuščine.
Ker gre za ugotovitev sodišča o vrednosti zapuščine v okviru agrarne skupnosti, bi moral FURS upoštevati to vrednost tudi pri izračunu davka na dediščino (npr. v primeru dedovanja dediča 2. dednega reda). Po 2. odst. čl. 4 ZDDD je določeno, da so pri skupni lastnini davčni zavezanci vsi lastniki ali lastnice premoženja solidarno. Davčni urad odmeri davek (čl. 14 ZDDD) na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa – o dedovanju. Iz čl. 5 ZDDD je določeno, da je osnova za davek vrednost podedovanega premoženja.
VPRAŠANJE:
Se strinjate s temi stališči ?
7.
Sposobnost AS, da je stranka v davčnih postopkih pri FURS-u
Iz določbe čl. 7 ZAgrS sledi, da AS ni pravna oseba, ima pa sposobnost biti stranka (tj. procesna sposobnost) v sodnih, upravnih in drugih postopkih, razen v davčnih postopkih.
Ne glede na to pa FURS dejansko priznava AS pravno sposobnost biti stranka. To sledi iz odločb davčne uprave, ki pošilja AS odločbe za plačilo pristojbine za gozdne ceste in odločbe za plačilo nadomestila za stavbna zemljišča ter sprejema ta plačila od AS in ne od posameznih članov AS.
VPRAŠANJA:
- Kako bi dosegli, da bi FURS v vseh davčnih postopkih upošteva kot (stranko) – zavezanca za plačilo davščin za premoženje članov Agrarno skupnost?
- Ali bi lahko to dosegli s skupinskim pooblastilom, o čemer bi člani AS sprejeli sklep na občnem zboru AS ?
Ali bo potrebna sprememba čl. 7 ZAgrS?
Pripravil: Predsednik AS:
Mihael Kersnik Slavko Rabič
Poglej Word dkument –> Problematika v AS Dovje – Mojstrana 2019 (1)